| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
nek_do

Pridružen/-a: Čet Okt 2009 21:22 Prispevkov: 2280 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Ned Jun 16, 2013 17:25 Naslov sporočila: |
|
|
Nobenega, se vidi, da ni bilo @castorja, da bi malo "popestril" kabelsko sceno. _________________ Lep je dan |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
ambasador
Pridružen/-a: Sre Feb 2011 19:52 Prispevkov: 6217 Kraj: Izola
|
Objavljeno: Ned Jun 16, 2013 17:36 Naslov sporočila: |
|
|
Smo se menili, ma ni higiensko priti v goste razbijati škatle, kljub izzivanju. To je njihov event in ne promocija drugih.
Glede na cene prikazanih kablov bi pričakoval vsaj kakšen entuziastičen odziv. Je vredno denarja? Kablaši, kje ste? _________________ Carpe Diem |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
ck
Pridružen/-a: Pon Feb 2009 19:27 Prispevkov: 1673 Kraj: kamnik
|
Objavljeno: Ned Jun 16, 2013 21:15 Naslov sporočila: |
|
|
Prišli bi, pa bi šlišali.
Na voljo so bile štiri variante izvedbe napajanja. Napajalna napetost ni bila poznana(merjena), niti njena kvaliteta.
Variante:
1. Navaden noname razdelilec in kabli.
2. Razdelilec s Furutechi (cena materiala cca 600€) po izjavi demonstratorja.
3. Njihov srednji model power conditionerja - več kot 2k€ + pitoni za napajanje.
4. Njihov "najboljši" model power conditionerja - cca 5k€ + pitoni za napajanje.
Jaz sem s seboj prinesel :
6 m oklopljen kabel 1,5mm2 (iz elktronabave) z noname vtičnico in vtikačen (vrednost skupaj cca 10€) - podaljšek za povezavo med zidno vtičnico in Belkinovim razdelilcem (plastik fantastik za cca 60€, dušeneje visokofrekvenčnih motenj med 150kHz in 2 Mhz več kot 60 db) ter en 6m dolg oklopljen napajalen kabel 0,75 mm2 (iz elktronabave)- za napajanje ene komponente (vrednost cca 10€).
Zvok:
Omejil se bom na štiri skladbe, ki sem jih poslušal na 4., 3., 1. in moji
varianti napajanja -kablovja.
Skladbe:
1. Drevored z istoimenskega albuma - V. Kreslin
2. Let the music flow - z albuma Drevored - V. Kreslin, A. Taylor
3. Love theme - z albuma Richarda Galliana - Nino Rota (Deutche gramophone).
4. Oh quante volte - z albuma Italian opera arias - Virgin classics, poje Natalie Dessay.
Zvok - na kratko:
Varanta 4.
Vokali (skladbe 1.2.4.) so vsi zveneli, kot da so izvajalci stopili kašen meter nazaj ter da je prostor v katerem pojejo dobil kake 1/3 sekunde na reverbu (odmevu). Vokali so zato zveneli nenaravno in nič "in room". Ostali zvok je bilo zato težje objektivno ocenjevati, navkljub temu bi napisal, da je bilo prisotnih preveč srednjih basov, ki so bili tudi malce prepočasni (to je lahko posledica interakcije dokaj velikega zvočnika s sobo, ker se je to pojavljalo tudi kasneje pri drugih variantah, čeprav malo manj izrazito), posledično je bil ostali zvočni spekter tišji, kar zaradi psihoakustike vedno percipiramo kot slabši zvok, čemur pa ni nujno tako.
Richard Galliano - njegova harmonika nekako ni zvenela kot bi morala, kot da bi bili srednji in visoki znižani za kakšno 1/4 oktave.
Varianta 3.
Vokali (skladbe 1.2.4.): izvajalci so prišli nazaj na svoja mesta, mogoče ne z najboljšimi mikrofoni, ampak vokali so bili mnogo bolj naravni.
Basov je bilo malo manj kot v varianti 4, so bili pa še vedno malo prepočasni. Posledično je preostali zvočni spekter zvenel glasneje, zelo solidno, na trenutke sem pogrešal malo bolj svilnate visoke, ampak to je verjetno bolj posledica zvočnika kot pa ostalega.
Galliano je zvenel skoraj tako, kot sem ga slišal v najboljši izvedbi.
Varianta 1.
Vokali (skladbe 1.2.4.): izvajalci so bili tu, vedar so jim dali v roke za cel razred slabše mikorofone, tudi na splošno je bil zvok manj dinamičen in "mesnat", drugače povedano zvok je bil bolj prazen, maj topel,..........
Moja varinta
Hja težko je biti objektiven, ko gre za tvojo robo. Meni so vokali zveneli za odtenek boljše od variante 3, navkljub temu, da sta bila ojačevalec in CDP priklopljena od Belkina z noname kabli. 6m dolg oklopljen napajalen kabel je šel na DAC.
Ostalo je bilo zelo podobno.
Daljše poslušanje in ponovno preverjanje variante 3 zaradi bolj objektivne ocene ni bilo izvedeno, ker je prišel še en obiskovalec in nebi bilo fer še kako uro ali dve solirati.
Je bil pa prišlek za mene osebno zelo zanimiv sogovornik, ampak to že ni več tema. _________________ LP |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
vojko
Pridružen/-a: Ned Maj 2008 16:50 Prispevkov: 945 Kraj: LJUBLJANA
|
Objavljeno: Pon Jun 17, 2013 07:49 Naslov sporočila: |
|
|
| ck je napisal/a: |
na trenutke sem pogrešal malo bolj svilnate visoke, ampak to je verjetno bolj posledica zvočnika kot pa ostalega.
|
Mi lahko prosim kdo razloži, kaj je okoli teh "svilnatih visokih"?
Ko šem kot mladič še bral teste, pa tudi kasneje so audiofili govorili o njih. Jasno kot o nekem vrhuncu reprodukcije visokih,neki kvaliteti.
Pa mi do danes ni jasno, kje je poanta? Pa bi se pridušal.
Takole iz glave se ne spomnim nobenega inštrumenta, ki bi v visokih legah zvenel "svilnato", mogoče bi še najbližje prišla violina- pa to ni svilnato, vsaj pomoje.
Cello je natur bistveno temnejše kot na 98% audio sistemov, tudi violine, da o violi sploh ne govorim, fagot, trobenta, name it...enako vse temneje, pa z bistveno več grobe dinamike, bolj odrezavo kot na sistemih, nobene svile..
Flavta recimo če se igra "na polno" ima strahotno dinamiko, včasih celo že prav "surovo" in "v želodec", tega tudi ni nikjer, nič noblesno spoliranega ni, kot se večinoma sliši. Strune akustične kitare so prvi hip bolj "trgajoče", in "oglate"- nedisciplinirano nespolirane-kot se to sliši na audio sistemih, potem šele z zamikom zaresonirata "izzven in toplina" ki ju da trup kitare, trupa in polnosti izzvena tudi ponavadi ni. Pa razlike med plastičnimi im kovinskimi strunami ponavadi ni kake velike. Plastika ima hitro dinamiko, se pa sliši kot "pljunka",dinamično tanjše ...no.., kot plastika...dinamično ampak tanko-tako tudi mora bit, ponavadi ni...
Novi (zvočniki) preferirajo neko ultraresolucijo, visokotonci morajo dat zvoku "detajl", ki pa se na koncu sliši bolj "jedkanica", kot pa sproščena odprta tapiserija visokih z naravno dinamiko. Stvari štrlijo ven samo da so, naravna barva inštrumentov in naravna dinamika pa izostane-ne morejo.
Pri TAD leti vse po luftu, zraka in dinamike kolikor hočeš, naravne barve in razmerja (sploh v mikroizzvenih) pa ne stojijo, nekaj je prenapihnjeno, drugo pa presuho... .
Potem so stari visokotonci Seas H253 ipd, ti so še najbolj "svilnati", na nek svoj način nepretenciozni, nedominantni, se pa vsaj naravno in organsko vklopijo v zvočno sliko, ne štrlijo ven in motijo brez potrebe. Pa barve inštrumentov tja pa sem pošljejo skozi.
Ni ironjia, res bi rad, da mi kdo pojasni, oz. da definirate te "svilnate visoke", poveste svoje.
Dober zvočnik igra tudi na čisto navadne žice. Meni manjka osnova; naravnost in barve inštrumentov, veristična dinamika- zgoraj napisano. Izkušnja z napajalci je, da zvočni relief spolirajo (umetno, da stvari anulirajo), srednje base ponavadi mal napihnejo, potem pa vseskupaj prefiltrirajo v neko občo višjo in širšo fejk dinamiko. Zato sem šel vedno nazaj na moj dokaj simpl razdelilc, manj napihnjeno in manj vsega-so pa vsaj razmerja štimala, in glasba je organsko tekla.
Bistva in pravega jedra (glasbe) pa ne "sčistijo" in postavijo v globjo in verističnejšo prespektivo-kar dobiš z boljšim zvočnikom. Le zato gre.
Ambasaror, ti imaš izkušnjo + zgodovinski spomin nekoč-danes... |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
ajka
Pridružen/-a: Tor Maj 2008 10:00 Prispevkov: 3191 Kraj: Sežana
|
Objavljeno: Pon Jun 17, 2013 08:37 Naslov sporočila: |
|
|
| vojko je napisal/a: | | ck je napisal/a: |
na trenutke sem pogrešal malo bolj svilnate visoke, ampak to je verjetno bolj posledica zvočnika kot pa ostalega.
|
Mi lahko prosim kdo razloži, kaj je okoli teh "svilnatih visokih"?
Ko šem kot mladič še bral teste, pa tudi kasneje so audiofili govorili o njih. Jasno kot o nekem vrhuncu reprodukcije visokih,neki kvaliteti.
Pa mi do danes ni jasno, kje je poanta? Pa bi se pridušal.
Takole iz glave se ne spomnim nobenega inštrumenta, ki bi v visokih legah zvenel "svilnato", mogoče bi še najbližje prišla violina- pa to ni svilnato, vsaj pomoje.
Cello je natur bistveno temnejše kot na 98% audio sistemov, tudi violine, da o violi sploh ne govorim, fagot, trobenta, name it...enako vse temneje, pa z bistveno več grobe dinamike, bolj odrezavo kot na sistemih, nobene svile..
Flavta recimo če se igra "na polno" ima strahotno dinamiko, včasih celo že prav "surovo" in "v želodec", tega tudi ni nikjer, nič noblesno spoliranega ni, kot se večinoma sliši. Strune akustične kitare so prvi hip bolj "trgajoče", in "oglate"- nedisciplinirano nespolirane-kot se to sliši na audio sistemih, potem šele z zamikom zaresonirata "izzven in toplina" ki ju da trup kitare, trupa in polnosti izzvena tudi ponavadi ni. Pa razlike med plastičnimi im kovinskimi strunami ponavadi ni kake velike. Plastika ima hitro dinamiko, se pa sliši kot "pljunka",dinamično tanjše ...no.., kot plastika...dinamično ampak tanko-tako tudi mora bit, ponavadi ni...
Novi (zvočniki) preferirajo neko ultraresolucijo, visokotonci morajo dat zvoku "detajl", ki pa se na koncu sliši bolj "jedkanica", kot pa sproščena odprta tapiserija visokih z naravno dinamiko. Stvari štrlijo ven samo da so, naravna barva inštrumentov in naravna dinamika pa izostane-ne morejo.
Pri TAD leti vse po luftu, zraka in dinamike kolikor hočeš, naravne barve in razmerja (sploh v mikroizzvenih) pa ne stojijo, nekaj je prenapihnjeno, drugo pa presuho... .
Potem so stari visokotonci Seas H253 ipd, ti so še najbolj "svilnati", na nek svoj način nepretenciozni, nedominantni, se pa vsaj naravno in organsko vklopijo v zvočno sliko, ne štrlijo ven in motijo brez potrebe. Pa barve inštrumentov tja pa sem pošljejo skozi.
Ni ironjia, res bi rad, da mi kdo pojasni, oz. da definirate te "svilnate visoke", poveste svoje.
Dober zvočnik igra tudi na čisto navadne žice. Meni manjka osnova; naravnost in barve inštrumentov, veristična dinamika- zgoraj napisano. Izkušnja z napajalci je, da zvočni relief spolirajo (umetno, da stvari anulirajo), srednje base ponavadi mal napihnejo, potem pa vseskupaj prefiltrirajo v neko občo višjo in širšo fejk dinamiko. Zato sem šel vedno nazaj na moj dokaj simpl razdelilc, manj napihnjeno in manj vsega-so pa vsaj razmerja štimala, in glasba je organsko tekla.
Bistva in pravega jedra (glasbe) pa ne "sčistijo" in postavijo v globjo in verističnejšo prespektivo-kar dobiš z boljšim zvočnikom. Le zato gre.
Ambasaror, ti imaš izkušnjo + zgodovinski spomin nekoč-danes... |
LP
Greš poslušat violine na zvočnike s trobento ali kakšen "legendarno" Yamaho 1000; 2000 itd. in to ni svilnato ...
Svila je material, ki je izredno čvrst, prijeten na otip in pogled, barve se jasne in kontrastne ... Dober svilnat visokotonc tudi zveni tako !!!  _________________ ~ ** ~ |
|
| Nazaj na vrh |
Telefon: - |
|
 |
bogomir 4051
Pridružen/-a: Tor Dec 2008 19:42 Prispevkov: 1462 Kraj: ljubljana
|
Objavljeno: Pon Jun 17, 2013 09:01 Naslov sporočila: |
|
|
Glede opisa "svilnati visoki toni" menim, da večina ljudi s tem misli ne napornost visoke lege, torej gladko tekoči visoki toni, brez zrnatosti z vsemi sicer prisotnimi detajli, ki pa ne "najedajo".
S temi besednimi opisi je na splošno križ, ker je potrebno ravnovesje med izražanjem (besedni zaklad) in osebnimi preferencami kaj ti je všeč.
Mislim, da nihče ne bo trdil, da so vsi glasbeni inštrumenti (npr. 10 različnih violin) poslušljivi, pa vendarle imajo vsi svoj naraven zven. Ne nazadnje tudi žaga cirkularka, ki je daleč od tega, da bi bila prijetna za poslušat.
LpM. _________________ miro |
|
| Nazaj na vrh |
Telefon: 031361550 |
|
 |
vojko
Pridružen/-a: Ned Maj 2008 16:50 Prispevkov: 945 Kraj: LJUBLJANA
|
Objavljeno: Pon Jun 17, 2013 09:42 Naslov sporočila: |
|
|
[/quote]
Greš poslušat violine na zvočnike s trobento ali kakšen "legendarno" Yamaho 1000; 2000 itd. in to ni svilnato ...
[/quote]
Tole se pa strinjam, na Yamaho ns 1000, 2000 sem pa čist pozabil.
To pa res dela.
So pa že vintage- |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
audiofrik
Pridružen/-a: Pet Dec 2008 17:19 Prispevkov: 1500 Kraj: LJUBLJANA
|
Objavljeno: Pon Jun 17, 2013 12:15 Naslov sporočila: |
|
|
| svilnato in podobno opisujejo zvok ponavadi taki ki sploh ne vedo kaj bi radi povedali oziroma pravega inštrumenta v živo sploh še slišali niso, drugače tako kot pravi Vojko večina realnih inštrumentov ni ravno svilnatih, ampak znajo biti prav ostri in rezki, pa naj gre za flavto ali klavir, da o kakih saxih ipd ne govorimo |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
ambasador
Pridružen/-a: Sre Feb 2011 19:52 Prispevkov: 6217 Kraj: Izola
|
Objavljeno: Pon Jun 17, 2013 13:44 Naslov sporočila: |
|
|
Včasih je bilo svilnato popularno. Na vreščave ojačevalce v 80-letih so pasali visokotonci s svilenim zvokom, da ni prebadalo ušes. Na nepravem mestu so 'reševali' problem, ki je nastal pred zvočniki. Podobno kot so poskušali z roll-off-om prikriti agresivnost digitalnega.
V naravi visoki overtoni niso taki kot na povprečnem hi-fi-ju. Nekako so v funkciji, del celote. Na hifiju pa vse prevečkrat izpostavljeni, kot neka priloga - izločeni iz konteksta. Kadar ti govorijo o 'modernem' zvoku - je mišljen tak, z izpostavljenimi visokimi toni. Instrumenti pa imajo bolj trupelce kot trup.
Eden prvih s takim zvokom je bila prva verzija zvočnika ProAc Tablette. Do danes je doživel veliko verzij, ma prva ki sem jo slišal, je bila kot bi poslušal lebdeči zvok v breztežnostnem stanju - sedeč na oblaku. Zvenelo je zelo surrealno, sugestivno, pa tudi fascinantno na svoj način. Evo, kot bi pel deški zbor 'voci bianche' ali kastrati. Enim se je to dopadalo. Visokih full - a niso prebadali ušes. Svilnato. Če se prav spomnim meritev, je frekvenčni odziv od 100Hz navzgor linearno plezal do enih +6dB na 20.000Hz. _________________ Carpe Diem |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
akacjan
Pridružen/-a: Tor Maj 2010 19:39 Prispevkov: 212 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Pon Jun 17, 2013 16:02 Naslov sporočila: |
|
|
| yup...se strinjam..Proac super tablette sem imel pred mnogimi leti... |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
nomad
Pridružen/-a: Pet Maj 2009 14:01 Prispevkov: 911 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Pon Jun 17, 2013 18:02 Naslov sporočila: |
|
|
Na delavnici je bilo kar nekaj forumašov in upam da se bodo tudi ostali oglasili s svojim mnenjem. Nekaj jih je tudi preizkusilo lastne kable.
Tole pa je nekaj mojih misli na vse skupaj – opozarjam pa da nikakor nisem objektiven, ampak celo trojno subjektiven – najprej zato ker sem subjekt, pa še zato ker sem bil v tej delavnici demonstrator in ker uporabljam Shunyato že več kot desetletje.
Sistem je bil zelo uravnotežen in glede tega ni bilo problemov – v nobeni izmed variant napajanja ni zvenel slabo. Je pa to vstopni high end sistem in seveda kot tak ne more biti popoln, čeprav predstavlja eno boljših rešitev za ta denar. Zato je treba opise zvoka razumeti v tem kontekstu – poslušali smo vendarle zvok celotnega sistema in ne zvok Shunyat.
Pripomb o midbasu in basu ter o svilnatosti visokih ne bi komentiral, gre za subjektivne vtise. Sem pa obe Shunyati temeljito testiral v lastnem sistemu (in primerjal tako z Furutech kot navadnim razdelilcem in Shunyato Hydro 6 dve generaciji nazaj – ki pa je bila tudi del skupinskega testa z različnimi modeli PS Audio in Isotek, kot tudi z Torus Audio ločilnim trafotom), slišal pa sem ju tudi v drugih sistemih (ATC SCM 100 SL A T in tudi z lampaško hibridno elektroniko Audio Alto na Harbethe) in zgoraj opisanih problemov z midbasom nisem opazil.
V absolutnem smislu je hierarhija zvoka jasna in gre od tadrage Shunyate, prek tamale do razdelilca s Furutechi, tisti navaden pa je očitno inferioren. Vendar to ni vsa zgodba, Shunyati namreč nista boljša in slabša varianta istega, temveč sta si precej različni, saj sta nemenjeni za različne sisteme. S taveliko Shunyato je zvok v vseh sistemih bolj čist in definiran (timbre instrumentov je podan bolj realistično) ter kontroliran. Vendar takšen zvok v ničemer ne zakriva majhnih napak vstopnih sistemov in zato utegne biti rezultat slabši kot z cenejšo Shunyato. Subjektivno doživljamo razliko kot različno perspektivo zvoka – če povem po domače in malce prek palca, ima tavelika Shunyata prespektivo direktnih mikrofonov, tamala pa Blumlein para. Prva je namenjena velikim sistemom v velikih sobah in poslušanju blizu kritične distance. V takšnih pogojih se prav gotovo obnese veliko bolje kot tamala, zvok ne bo več tako direkten, saj se bo razvijal v prostoru.
Tamala pa bolje deluje v majhnih sistemih in sobah, kjer se posluša v near fieldu.
Tu nekje je bil tudi prezentacijski sistem.
Tistim, ki imajo več izkušenj z high end sistemi bo mogoče bliže naslednji opis.
Tamala Shunyata osvetli celotno glasbeno sliko od zunaj, tako da so jasna razmerja instrumentov in njihova razmerja s prostorom. S tem omogoči tudi slabšim sistemom, da bolje podajajo gornje kvalitete. Tavelika pa spremeni perspektivo in glasbo ne osvetljuje od zunaj, kot celoto, ampak od znotraj, vsak posamezen zvok. Zato je timbre posameznih instrumetov bolj jasno definiran, unikaten in očiten. Ne pomaga pa ostalemu sistemu pri, recimo temu organizaciji zvokov v glasbo / celoto – to je prepuščeno samemu sistemu. Zato mora biti ta zelo dober, usklajen in uravnotežen in brez očitnih napak. Predvsem pa mora biti sposoben glasbo reproducirati tako, da so posamezne linije oziroma instrumenti ali bolje rečeno posamezni izvori zvoka ločeni med sabo – v sistemih ki glasbo reproducirajo »v kosu«, kot enoten zvočni zid, se tavelika Shunyata ne bo obnesla.
V tej luči je potrebno gledati tudi ceno obeh Shunyat. Tavelika sodi v vrhunske high end sisteme za 50 ali več tisoč evrov, kjer bo predstavljala 10 ali manj % stroška komponent sistema. Tamala pa sodi v podobne sisteme, kot smo ga uporabili za demonstracijo, cenovno je tam nekje kot posamezna komponenta (zvočniki so malce dražji), torej okoli 1/6 cene sistema.
To je pa tudi odgovor na vprašanje ali bo tavelika Shunyata izboljšala slabši sistem bolj kot nova komponenta enake cene.
Napisano velja samo za razdelilce, kabli so popolnoma druga zgodba. O tem pa drugič. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
nomad
Pridružen/-a: Pet Maj 2009 14:01 Prispevkov: 911 Kraj: Ljubljana
|
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
vintagesonic
Pridružen/-a: Sre Mar 2010 17:24 Prispevkov: 1433 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Pet Jun 28, 2013 13:19 Naslov sporočila: |
|
|
Nomad
Na vsak način zahvala za odlično predstavitev opreme in prijetno druženje.
Glede na trenutno forumsko klimo se bi tokrat vzdržal komentarja ker prevladujejo teme, ki niso v prid »teoretikov« in »filozofov« ampak ljudi, ki imajo po vsej verjetnosti neverjetne zaloge praktičnih znanj in jih nesebično delijo med ostale soforumaše.
Nekaj med njimi je definitivno zelo zanimivih razpravljalcev, za druge bi se ponovno izognil komentarja.
V principu mi sicer ni popolnoma jasno, kje in kako sicer pridobivajo ta znanja, če to ne črpajo iz strokovne literature ? Ne predstavljam si tudi, kako se lahko lotevajo zahtevnih električnih in akustičnih meritev brez teoretičnih predznanj? Zato so rezultati meritev takšni kot pač so, ampak to že ni tema, ki jo bi razpredali v tej rubriki.
Objava recenzij v revijah tipa »Absolute sound« je žal za nekatere očitno bolj in predvsem marketinško zavajanje/razvajanje potencialnih kupcev, kot neka »strokovna ali referenčna« ocena ljudi, ki se posvečajo zvoku že desetletja.
Veliko uspeha v prihodnjih projektih.
LP
Vintagesonic |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group
|
| Zadnje teme - HI-FI |
-
Dogodki v svetu HI-FI-ja, srečanja
HI-FI Ljubljana - 2025
-
HI-FI dodatki
Poceni absorberji
-
CD, Vinil, DVD, Blu-ray
Tidal
-
Dogodki v svetu HI-FI-ja, srečanja
sejem plošč
-
CD, Vinil, DVD, Blu-ray
YouTube & stuff
-
CD, Vinil, DVD, Blu-ray
Kaj trenutno poslušate?
-
CD, Vinil, DVD, Blu-ray
Kje kupujete CDje
-
CD, Vinil, DVD, Blu-ray
AKTIVA ZA PC
-
HI-FI
Pomoč-bluetooth sistem
-
HI-FI
JBL Club Slovenia members
-
HIGH-END AUDIO
Eversolo DMP-A10
-
Do-It-Yourself
TFD-SW12B
-
HIGH-END AUDIO
HOLBO gramofon
-
HIGH-END AUDIO
GRAMOFON - ROČKA - ODJEMNA DOZA - PHONO OJAČEVALEC
-
HI-FI dodatki
Izdelava SPEAKON kabla za sub (REL)
|
|