Nakup začetniškega gramofona in ostale HI-FI opreme

[longplay]

...

[vojko]

[ducar]

Če nas Slovence Max pozna, potem je s to musko povedal to, kar nam pravi naš Jacob v besedi. Lutamo!
_________________
Canta e Cammina

[kalimero]

[NCC2000]

Neverjetno, kaj vse mora človek vzeti v obzir, če si želi umislit začetniški gramofon in ostalo HIFI opremo...

Naporno...

[nek_do]

Opcija izbire gramofona po politični pripadnosti je precej lažja. Za leve vsekakor ta, za desne se pa itak tudi ve katerega je za izbrat.

Iskra Murgle SD MK I Turntable, pričemer SD ne vem kaj pomeni. Morda Single Drive?

_________________
Lep je dan

[Pestilence.]

http://www.bolha.com/avdio-in-video/avdio/glasbeni-predvajalniki/gramofoni/dual-cs-506-1319240038.html

Poznano komu? Predrag?

(Ponujen mi je v menjavo.)
_________________
Music was my refuge. I could crawl into the space between the notes and curl my back to loneliness.

[joztom]

Tak Dual je odlična stvar, še posebej pa za začetnike, ki nimajo tekom let zbrane kolekcije vrhunskih plošč.

[divine contribution]

[joztom]

Pa še o Dual gramofonih. Prvega sem kupil leta 1968, štiripolni motor, takrat osnovna zahteva za HiFi nivo in gor je bila nekdanja Shure M95ED. Solidno, zdržljivo, ampak nekako mrtvoudno, kljub takratnim 2x30W in madžarskimi (Videoton 43litrov, 4 driverji) zvočniki, z zamenjanimi Electro Voice wooferji 25cm. Kasneje sem šel na predojačevalce in končne stopnje v lastni konstrukciji, pa sem dobil ene tri šasije Lenco L75 na boljšjaku, nekaj tega je verjetno še v kleti, koleščkarji. Če dobro premrdaš kolesca, da nimajo utorov, uležanin in če korektno podmažeš ležaj z mešanico Hypenol in STP, postane L75 brezšumen in vrhunski. Sem se poigral z modifikacijami originalne ročke, slavni audio guru AR iz Vrhnike mi je iz magnezija izdelal shell in nataknil sem Linn K5 od Pepeta (g.Lah). Kot bi v sobo posijalo sonce, kdor je to slišal, se še danes spomni. Dokaj blizu kakšni vrhunski postavitvi s Kuzma I in MicroBenz MC glavo ali LP12 z Monster glavo. Jasno, to je še korak naprej, kar tri korake višje v ceni. Ker sem lahko prilagajal impedance in odzive glave (že leta 1988 sem zrisal in skonstruiral svoj prvi current feedback modul za RIAA s compound končnimi stopnjami) sem tako opevani analogni zvok spoznal do čev. Pod roke mi je prišel kasneje še Dual 1219, identična motorizacija kot 1229, razen stroboskopa z lučko (??). Preveril in usposobil sem ležaj krožnika, precizno nastavil ležaje v ročki in dodal zeleni filc, namesto originalnega gumijastega mata in izdelal masivno hrastovo ohišje, z iglami na stojalu vpeto pa v tla. Verjetno se za 10X več denarja sliši kakšen % boljše, ampak v to metat grozovit denar, to je noro. Ni več plošč na voljo, pa še na vsaki plošči po komaj en vrhunski komad, ja, tako gre to. Pomembno je tudi vzdrževanje lifta, ki ob padcu, ne sme odskočiti ali preskočiti, to je smrt za vinyl.
Tema je seveda prvi gramofon Dual, ne pa jaz, oprostite mi. Naučite se kaj iz izkušenj, je zastonj. Danes mi je osnova DVD_Audio in SACD, Raspberry PI na Sabreta.

[bado.lambadowski]

no...z Dualom je lepo začet štorjo...Imel sem srečo, da sem tegale (1218, koleščkar) 5 let nazaj rešil pred gotovo smtjo na smetišču, ko sem bil tudi sam začetnik v svetu vinila.... Odštel sem za "gajbo mrzlega", dobil gramofon v MINT stanju in seveda v škatli z vsemi papirji...
Gor je bila Shure M91MGD...Frend mi je naredil hrastov plint...
Ure in ure veselja pri poslušanju!!!!

[ambasador]

@joztom:
je fino kadar avdiofil najde svojo usmeritev in ravnotežje in to posreduje drugim.
V tej zgodbi te želim pomiriti glede digitalnega: VSI z gramofoni imamo doma vsaj CD predvajalnik, če ne še kak naprednejši digitalni format. Ne se bat, da nismo prišli v stik z digitalnim. Ti garantiram da se po nepotrebnem sekiraš.
Ponavadi obratno ne velja: da mladina, ki je odraščala ob digitalnem, nikoli ni prišla na štiri oči z LP formatom.

Vsak ki kupuje analogno opremo višje klase - posledično dražje - že ima doma vse to in ve v kaj se spušča. Ponavadi že prej sproba ali vsaj sliši razliko pri prijatelju, trgovini, sejmu in potem še 100x prebere po internetu in še povpraša na forumu.

Je pa na momente skoraj ganljiva skrb: te razumem. Tudi meni se je dogajalo, da sem z lastnimi idejami zabredel v napačno smer reševanja analogne sestavljanke. Pa me je rešil CD, ampak ne kot bližnjica za pobeg od problemov, nego: postavil sem ga tam in si rekel - gramofon mora bolje igrati. Tako imam stalno pri roki CDplayer za kontrolo.

Seveda moram reči, da če bi ne šlo za takozvano klasično glasbo, bi zdavnaj končal svojo audio epopejo: CD player je perfekten za elektrificirano glasbo, dodal bi dva stara JBL-ja, enega tistih z basom na 'šušto' .... et voila. Skoraj sigurno pa bi dodal še en lep primerek gramofona zraven .. in se spet zayebal, ker bi začel poslušati klasiko na gramofon in začel menjavati aparature ... in bi spet bil tu, kjer sem, hahaha
_________________
Carpe Diem

[joztom]

Ja, na vinylu k sreči niso uspeli pokvariti posnetkov. Pred mnogimi leti sem še v takratni Agrotehniki kupil Philips CD, ki je zelo dobro špilal, daleč boljše od sošolcev. Še vedno pa to ni bila bleda senca dinamike in zvočne slike gramofona. Jagodni izbor plošč in slabih ponaredkov CD-jev se ne da primerjati. Šele pozneje, ob prihodu višjih formatov sem sicer skeptično pristopil k digitaliji, je pa res, če rata, je res vrhunsko. Ne vem zakaj tega nočejo masovno delat. So pa problemi enaki, optične glave je treba menjat redno, enako nagaja azimuth in leading beam ni usklajen z avtomatiko. Današnji Denon ima že tretjo glavo gor. Če pa zašpila, pa pobesiš čeljust. Še vedno pa, ne glede na posnetek ali medij, velja pravilo producenta, če ni dorasel audiofilstvu, vse zastonj. Seveda bi človek še vedno užival v vinylu, če ne bi bila podpora z glavami, ročkami, internimi kabli, čiščenjem plošč, brezšumnimi preampi, statično elektriko, skladiščenjem plošč, tako nečloveško draga. Novejše produkcije vinyla so samo izvabljanje denarja iz žepov, temu rečejo "niše", da bi pa eden postavil eno "OldSchooll" linijo, to pa ne, raje komprimirajo, ekspandirajo in mrcvarijo težko prigarane dosežke nekdanjih snemalcev, beboti.

Kar se pa Duala tiče, edino 1219 in 1229 imata ta pravi krožnik, velikosti plošče, v hrastovo ohišje ti paše po moje na luknje od fedrov. Pojdi na Ebay in si kupi eno znucano starino in jo oživi v nulo.

[ambasador]

Zadnjih nekaj dni sem preposlušal Cizeke vglavnem na CD playerju. Preobrnil sem ves arhiv (ca 200 ploščkov) da bi dobil tiste bolje zveneče, čeprav slabih praviloma ne obdržim.
Razlike med posnetki so enormne, kar je dokaz selektivnosti formata kot tudi problem posnetkov. Ergo - pri CD-jih je najbolj učinkovit 'lov' na dobro zveneče izdaje. Skoraj povsod je bil glavni razlog dinamika - s taboljšimi so VU metri bliskali od dna skale do daske, s ta slabšimi (večino) so VU-ji stali na mestu kot da so pokvarjeni obtičali.
Če je stari jazz zanimiv, potem se da najti marsikaj zanimivega med prvimi izdajami. Pleh muzika tudi dobro uspeva, pa orgle sploh. Potem so tu pevci in bendi. Posebej dobro se poda CD formatu glasba s čimveč pauzami, tišinami in tihimi pasažami.

Ok, če rad posediš ob klasiki dve-tri ure na koncertni glasnosti, potem je bolje iti na kaj drugega. Sem pa pred par dnevi kupil na novo posneti CD Locatellii Concerti grossi (založbe Velut Luna). To je avdiofilska založba in moram reči da je zadeva bistveno boljša od žalosti iz prejšnjih desetletij. Ima dinamiko, je snemano 'u komadu' in uspe prikazati ambient v katerem igrajo. Kljub začetnemu navdušenju pa ne zdržim poslušati niti do polovice. Je pa res, da nimam sistema optimiranega za digitalno. Verjamem, da se z določenimi ojačevalci in zvočniki da zamaskirati utrujanje ki izvira iz formata.

Klasiko se da poslušati na dolgo naprimer s kompilacijo kot je 101 na 5 ploščkih Readers Digesta: vsak komad drugi orkester, drugi skladatelj, producent. To stalno spreminja zvok in nekako uspe zamotiti ali preprečiti monotonijo/narobezvenijo. Drgnjene strune delajo hudiča.
_________________
Carpe Diem

[ambro]