| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
ambasador
Pridružen/-a: Sre Feb 2011 19:52 Prispevkov: 6258 Kraj: Izola
|
Objavljeno: Sre Jan 16, 2013 10:20 Naslov sporočila: |
|
|
Po mojih izkušnjah je daleč najceneje (glede na denar) priti do res kakovostnega ojačevalca s single ended lampašem!
Na voljo niso velike moči (do 10W, za relativno mali denar, od 500€ če ga sam delaš, od 1000 se dobijo prvi kitajci), zato je potrebno iti z občutljivostjo zvočnika preko 90dB/W, sicer je poslušanje bolj tišje sorte. Pa spet ni tako tiho, če ne maraš res glasnega poslušanja, je 90dB/W kar ok (špice so preko 100dB).
Push pull lampaši, ki so se kolikor toliko približali, so bili dragi ko pes, pa še vedno to ni to.
Dopolnjujem: vstopni nivo in poceni je pentoda EL34 (12W), nadaljuješ lahko s KT88 (15W) ki je višji nivo, visoki nivoji pa začnejo z direktno gretimi triodami (2A3 - 3,5W in 300B-8W). Tisto naprej z 845-kami in podobnimi je že naučna fantastika, ker so voltaže tako visoke, da se navaden izolacijski material topi kot puter). _________________ Carpe Diem |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
mito11
Pridružen/-a: Sre Avg 2011 12:06 Prispevkov: 152 Kraj: Postojna
|
Objavljeno: Sre Jan 16, 2013 11:18 Naslov sporočila: |
|
|
| ambasador je napisal/a: | Po mojih izkušnjah je daleč najceneje (glede na denar) priti do res kakovostnega ojačevalca s single ended lampašem!
Na voljo niso velike moči (do 10W, za relativno mali denar, od 500€ če ga sam delaš, od 1000 se dobijo prvi kitajci), zato je potrebno iti z občutljivostjo zvočnika preko 90dB/W, sicer je poslušanje bolj tišje sorte. Pa spet ni tako tiho, če ne maraš res glasnega poslušanja, je 90dB/W kar ok (špice so preko 100dB).
Push pull lampaši, ki so se kolikor toliko približali, so bili dragi ko pes, pa še vedno to ni to.
Dopolnjujem: vstopni nivo in poceni je pentoda EL34 (12W), nadaljuješ lahko s KT88 (15W) ki je višji nivo, visoki nivoji pa začnejo z direktno gretimi triodami (2A3 - 3,5W in 300B-8W). Tisto naprej z 845-kami in podobnimi je že naučna fantastika, ker so voltaže tako visoke, da se navaden izolacijski material topi kot puter). |
Od kdaj voltaža topi izolacijo? Si verjentno mislil probleme s prebojno trdnostjo. Kakšne so te voltaže? |
|
| Nazaj na vrh |
Telefon: 041955456 |
|
 |
CASTOR
Pridružen/-a: Pet Okt 2008 16:18 Prispevkov: 1087 Kraj: KOZINA
|
Objavljeno: Sre Jan 16, 2013 13:16 Naslov sporočila: |
|
|
Debelina izolacije je določena glede na voltažo in če je ta pretanka se bo začelo kaj smodit.
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
mito11
Pridružen/-a: Sre Avg 2011 12:06 Prispevkov: 152 Kraj: Postojna
|
Objavljeno: Sre Jan 16, 2013 14:03 Naslov sporočila: |
|
|
| Točno tako. So mi roke bolj hitro tipkale, kot pamet delala. |
|
| Nazaj na vrh |
Telefon: 041955456 |
|
 |
jože
Pridružen/-a: Sre Dec 2009 18:30 Prispevkov: 321 Kraj: Jesenice
|
Objavljeno: Sre Jan 16, 2013 16:11 Naslov sporočila: |
|
|
Glede SE in PP trafotov se sicer kar strinjam z ugotovitvami, ne sme se pa pozabiti, da pri SE jedru magnetna gostota (fluks) niha samo v enem kvadrantu. Jedro je magnetno prednapeto in mu gostota narašča in pada. Medtem ko pa pri PP trafotu pride do obrata magnetnega pretoka v jedru, posledica je izguba zaradi histerezne zanke jedra. To je po mojem zelo pomembna razlika, ki je nikakor ni mogoče povsem odpraviti s kvaliteto jedra. Pri PP načinu bo še vedno obrat pretoka magnetnega fluksa povzročal menjavo smeri fluksa in kolikor je meni poznano jedra brez histerezne zanke še niso naredili.
Zato tudi transformatorji naviti v domači izvedbi z navadno trafo pločevino ne morejo konkurirati vrhunskim izdelkom, kateri imajo vgrajeno boljšo pločevino. Čeprav so kopija originala (št ovojev, debelina žice in segmentno navitje). Tudi vrhunski transformatorji so razvoj s preizkušanjem in slušnim testiranjem, zato nikjer na internetu ne najdeš izračuna, ki bi ti zagotovil vrhunski izhodni trafo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
kalimero
Pridružen/-a: Pon Sep 2008 21:25 Prispevkov: 287 Kraj: Šmartno pri Litiji
|
Objavljeno: Sre Jan 16, 2013 18:24 Naslov sporočila: |
|
|
| CASTOR je napisal/a: | Debelina izolacije je določena glede na voltažo in če je ta pretanka se bo začelo kaj smodit.
lp |
Ne zaradi smodenja, temveč zaradi prebijanja. Če ni dovolj izolacije, lahko visoka napetost prebije izolacijo iz enega ovoja na drug ovoj.
Žica se segreva zaradi toka, ki teče skozi njo - gostota električnega toka. Večji je tok in manjši je presek - bolj se žica greje in večje so izgube zaradi tega. Zato pa imamo 110KV daljnovode - da se lahko za prenos energije uporabi tanjša žica.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Gostota_elektri%C4%8Dnega_toka _________________ www.marsaudio.eu - zastopnik za Jantzen Audio in Fountek |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
zvocnik
Pridružen/-a: Čet Okt 2008 22:12 Prispevkov: 790 Kraj: Piran
|
Objavljeno: Sre Jan 16, 2013 21:28 Naslov sporočila: |
|
|
| ambasador je napisal/a: | Push-pull vezje se lahko single endedu približa, ne more pa ga doseči (po kakovosti). Push pull ima večji izkoristek (B, ali AB klasa) in dosega večje moči ob manjši teži in ceni, zato se tudi masovno uporablja.
Večina glasbe se odvija na nizkih iz zeelo nizkih nivojih glasnosti - ambienca, ehoti, drobna izzvenevanja (vse tisto kar fascinira pri reprodukciji). Če si zamislimo sinusoido in njeno os po sredini - ti drobni signali komaj zaznavno oscilirajo okoli te osi sredine. Za single ended je to 'pis of kejk' push-pull pa je sestavljen iz gibanja dveh kao zrcalnih ojačevalcev v protifazi, ki pa to niso.
Pri lampaših začne push pull od phase-splitter_ja naprej. Kar poglejte si, kako je to narejeno: v večini primerov gre en izhod iz anode, drugi iz katode. Res so 180stopinj zasukani (v protifazi) a imajo popolnoma drugačne karakteristike kar se tiče impedance in časovnih konstant. S tem, samo po voltaži simetričnim signalom, poganjamo izhodno stopnjo. Boljši ojačevalci v tem delu uporabijo buffer (dodatne lampe), ki delno odpravijo nesimetrije - vsaj izhodne lampe poganja enaka in primernejša impedanca.
To je torej prva velika nesimetrija. Druga se formira v izhodnem transformatorju zaradi fizičnih omejitev. Nadalje za nesimetrijo poskrbi avtomatski bias, ki se postavi po svoje, glede na svojo lampo - ne upošteva pa zrcalne sestre! Zato je ročno nastavljanje biasa veliko boljša rešitev (tečeta dva popolnoma enaka toka skozi obe izhodni lampi). Koliko vaših ljubih lampašev ima ročno nastavljanje biasa? Pa še striktno selekcionirane (uparjene !!!) lampe moraš uporabljati.
Ko si vse to naredil, si se šele približal single endedu !
Brez panike, juha se ne poje tako vroča ! Te 'neidealnosti' so veliko manj slišne če uporabljate zvočnike izpod 90 dB/W. Če pa greste na takega monstruma kot je Altec Voice Of The Theatre se to pokaže v vsej drami. Ker poleg enormnega izkoristka, ki deluje kot veliko povečevalno steklo, tak zvočnik nudi tudi fantastično resolucijo.
Zakaj povečevalno steklo: za isto glasnost - večji kot je izkoristek, tišje deluje ojačevalec (bližje nuli, kjer ima probleme). Manj ima zvočnik izkoristka, bolj moramo naviti ojačevalec in s tem se oddaljujemo od 'nule' oziroma od drobnih oscilacij okoli osi, kjer so problemi.
Torej push-pull se čisto spodobna obnaša na zvočnikih z malim izkoristkom, ker tiste drobne prehode čez nulo moraš precej ojačiti (in s tem pobegneš iz kritičnega področja) , pa tudi zvočniki z nizkim izkoristkom imajo praviloma slabo resolucijo (izjema so magneplanarji in elektrostati) in niso sposobni dramatizirati malih anomalij.
Kljub temu se tudi na lenih zvočnikih sliši razlika med single endedom in push-pullom. Za tiste, ki si upajo: pri hladnem ojačevalcu ven potegnite po eno izhodno lampo iz vsakega kanala. Nato to prižgete in boste poslušali v single ended načinu (sicer ne-optimalnem, pa vendar). Tako lahko v istih pogojih ocenite na lastnem sistemu kako se to sliši. Opomba: ne prevzemam odgovornosti za eventuelne posledice. Jaz sem si to upal in se mi je vedno izšlo. Enkrat smo tudi pri @zvočniku na Magneplanarje naredili tak test, z dramatično razliko v prid single endeda. OK, Maggiji imajo odlično resolucijo, pa je to bilo toliko bolj očitno. |
Ali so potem slabosti push pulla lampasev kaj primerljive z izvedbami na solid statih?
Lp _________________ Information is not knowledge
Knowledge is not wisdom
Wisdom is not truth
Truth is not beauty
Beauty is not love
Love is not music
Music is the best !
FZ |
|
| Nazaj na vrh |
Telefon: 041 737 410 |
|
 |
urosst
Pridružen/-a: Pon Dec 2008 9:48 Prispevkov: 109 Kraj: ZAGORJE
|
Objavljeno: Sre Jan 16, 2013 22:20 Naslov sporočila: |
|
|
največja razlika med single ended in push pul
je v tem da je jedro transformatorja pri
single ended vedno magnetno polarizirano v eno smer samo
manši ali večji magnetni pretok.
pri push pulu pa menja smer v jedru,kar pa naredi določene
anomalije. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
ambasador
Pridružen/-a: Sre Feb 2011 19:52 Prispevkov: 6258 Kraj: Izola
|
Objavljeno: Čet Jan 17, 2013 00:10 Naslov sporočila: |
|
|
@zvočnik
Ali so potem slabosti push pulla lampasev kaj primerljive z izvedbami na solid statih?
---------------------------------------------------------------------------------------------------
So. Glavni razlog je bistvo push-pulla. Ta terja perfektno simetrijo. Vsaka nesimetrija ima podobne posledice na zvok, neglede iz česa izhaja. Naj bo to lampaški trafo ali ne uparjeni tranzistorji.
Klasa D ne deluje kot push-pull in nima njenih problemov. Ima lahko kakšne druge probleme, teh ne, in se, kar se tega tiče, sliši kot single ended in posledično kot klasa A. Zato tudi napreduje v hifiju. _________________ Carpe Diem |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Špilferderber

Pridružen/-a: Čet Dec 2009 1:24 Prispevkov: 775
|
Objavljeno: Čet Jan 17, 2013 11:04 Naslov sporočila: |
|
|
a ni zaskrbljujoče, da mestn nima mnenja?
a lahk gre nekdo preverit, če še diha?!  |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
joztom
Pridružen/-a: Pon Jan 2013 11:07 Prispevkov: 1975 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Čet Jan 17, 2013 19:48 Naslov sporočila: |
|
|
| V tranzistorski in FET povezavi je klasični PushPull najpočasnejša varianta seveda tudi najpogostejša in se je pravi highend že izogibajo. Ločimo še razne vrste izhodnih konfiguracij: Compound, Komplementarni dvojni emiter follower, Kvazikomplementarni in ozemljeni komplementarni emiter. Vse konfigueracije so uspešne, ločijo se po zahtevanem mirovnem toku in izhodni impendanci (dumping faktor). Vse to so dognana vezja in zahtevajo zadosten mirovni tok. Meritve IMF in skupnega popačenja so različni, z izborom pravih materialov, se temu izogneš. Najhitrejši in najhujši je compound sistem z distorzijo 0,005 in 0,9Ohm izhodne impedance. Pa to je cel študij, kar tako se ne da debatirat. Ojačevalci na lampe so nišni produkt s kvalitetami in slabostmi in so samo za poznavalce in ljubitelje, nikakor pa ne ultimativni, še manj pa stabilni na daljši rok zaradi lamp. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
urosst
Pridružen/-a: Pon Dec 2008 9:48 Prispevkov: 109 Kraj: ZAGORJE
|
Objavljeno: Čet Jan 17, 2013 21:19 Naslov sporočila: |
|
|
| joztom je napisal/a: | | V tranzistorski in FET povezavi je klasični PushPull najpočasnejša varianta seveda tudi najpogostejša in se je pravi highend že izogibajo. Ločimo še razne vrste izhodnih konfiguracij: Compound, Komplementarni dvojni emiter follower, Kvazikomplementarni in ozemljeni komplementarni emiter. Vse konfigueracije so uspešne, ločijo se po zahtevanem mirovnem toku in izhodni impendanci (dumping faktor). Vse to so dognana vezja in zahtevajo zadosten mirovni tok. Meritve IMF in skupnega popačenja so različni, z izborom pravih materialov, se temu izogneš. Najhitrejši in najhujši je compound sistem z distorzijo 0,005 in 0,9Ohm izhodne impedance. Pa to je cel študij, kar tako se ne da debatirat. Ojačevalci na lampe so nišni produkt s kvalitetami in slabostmi in so samo za poznavalce in ljubitelje, nikakor pa ne ultimativni, še manj pa stabilni na daljši rok zaradi lamp. |
je pa daleč najbolj linearen ob ustrezni konfiguraciji.
kaj nam pomenijo kvazi mala popačenja na ohm-skem bremenu,ki
so praktično zavajanje kupca,ko priklopiš zvočnik ti preidejo iz
0.005% v 0.5% tega pa ne upa zapisat nihče. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
ajka
Pridružen/-a: Tor Maj 2008 10:00 Prispevkov: 3192 Kraj: Sežana
|
Objavljeno: Čet Jan 17, 2013 22:21 Naslov sporočila: |
|
|
| urosst je napisal/a: | | joztom je napisal/a: | | V tranzistorski in FET povezavi je klasični PushPull najpočasnejša varianta seveda tudi najpogostejša in se je pravi highend že izogibajo. Ločimo še razne vrste izhodnih konfiguracij: Compound, Komplementarni dvojni emiter follower, Kvazikomplementarni in ozemljeni komplementarni emiter. Vse konfigueracije so uspešne, ločijo se po zahtevanem mirovnem toku in izhodni impendanci (dumping faktor). Vse to so dognana vezja in zahtevajo zadosten mirovni tok. Meritve IMF in skupnega popačenja so različni, z izborom pravih materialov, se temu izogneš. Najhitrejši in najhujši je compound sistem z distorzijo 0,005 in 0,9Ohm izhodne impedance. Pa to je cel študij, kar tako se ne da debatirat. Ojačevalci na lampe so nišni produkt s kvalitetami in slabostmi in so samo za poznavalce in ljubitelje, nikakor pa ne ultimativni, še manj pa stabilni na daljši rok zaradi lamp. |
je pa daleč najbolj linearen ob ustrezni konfiguraciji.
kaj nam pomenijo kvazi mala popačenja na ohm-skem bremenu,ki
so praktično zavajanje kupca,ko priklopiš zvočnik ti preidejo iz
0.005% v 0.5% tega pa ne upa zapisat nihče. |
LP
Lamm ima vse meritve na netu, tudi tiste z več % popačenj ... ...
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Ta mašinca operira v "push pull " varianti s KT88, z avtomatskim biasom v A-AB razredu pa nima kaj hude konkurence, čeprav teoretično nima šans ... ...
Kako zanimivo, da vsepovsod obelodanjene teorije o lampaših, toliko mojstrov, ki to obvlada, materiala povsod dovolj a žal le nekaj proizvajalcev, ki jih lahko našteješ cca na prste dveh rok, da to tehnologijo resno obvlada, le zakaj !!?? _________________ ~ ** ~ |
|
| Nazaj na vrh |
Telefon: - |
|
 |
joztom
Pridružen/-a: Pon Jan 2013 11:07 Prispevkov: 1975 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Čet Jan 17, 2013 22:47 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz ne navajam nekega znanega izdelka, ampak razlike med konfiguracijami izhodov z istim materialom iz reprinta WirelessWorld (dec.1980) kjer je objavljena ta teorija (MatiOtala in Jorma Lammasniemi - Intermodulation at the amplifier-loudspeaker interface). Če kje najdeš na netu je to odlična teorija, prebarite si. Popačenje pa se meri čisto drugače, ne samo z spektralcem. Vzameš 50W upor, čez še tuljavo in kondenzator pa da vidiš kakšne oblike je potem kvadratni signal. Lampaši so zaradi svoje hitrosti zelo stabilni in kvalitetni tudi na kompleksnih bremenih. Razdelana teorija iz navedenega članka:
http://sound.westhost.com/amp_design.htm |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
ambasador
Pridružen/-a: Sre Feb 2011 19:52 Prispevkov: 6258 Kraj: Izola
|
Objavljeno: Pet Jan 18, 2013 09:50 Naslov sporočila: |
|
|
Vsaka tehnologija ima svoje značilnosti. Zato imajo vsi push-pulli nekaj skupnega v zvoku, kot tudi single endedi. Dokler si dobro ne preposlušaš druge tehnologije, značilnosti prvih ne moreš izluščiti.
No, saj nobenemu tega niti ni treba. Nekaj nas je zelo radovednih, zato poznamo 'žige' (koloracije) s katerimi se podpisujejo različne tehnologije. Tako so zanimivi 'žigi' v prvi vrsti mrežna frekvenca 50Hz (napram baterijskemu napajanju), lamp, mos-fetov, bipolarnih tranzistorjev itd.
Znebiti se teh značilnosti v zvoku (dobiti nevtralno zveneče) je domena najboljših dizajnerjev na eni strani in kupcev s podloženimi denarnicami na drugi strani.
Zato sem tudi 'zastrigel' z ušesi, ko sem slišal N-Core D klaso na sistemu ki ga več kot dobro poznam.
No tudi pri @zvočniku Spectroni naredijo vtis - toda tam je cel sistem ekstremne narave in bi lahko - glede na ceno - tudi izdelki klasične gradnje imeli podobno nevtralen zvok. Samo moči (in makro dinamike) bi bilo sigurno manj! _________________ Carpe Diem |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group
|
|