Nesmisel 24/192 glasbenih datotek

[canyonn]

ali pa v rubriko saj ni res pa je (Ripley)

http://xiph.org/~xiphmont/demo/neil-young.html

in seveda ,Cizek je še vedno neskončno avtentičen ,kljub dandanašni znanosti ,rabi pa uho(možgani) časovno adaptacijo ali pa da smo pošteni do samih sebe.
res pa je tudi da amplifikacija mora biti na nivoju,kar sem spregledal u zadnjem obdobju ko sem imel boxe szi kompleksnimi kretnicami.
res je pa tudi ,da so to dve ali pa tri različne zgodbe ali poti...

[NLP]

Kar nekaj je raziskovalnih člankov okoli tega ali je ali ni treba... celo sam Lavry ki je velik skeptik okoli visokoresolucijskih formatov je rekel da bi po njegovo bilo najbolje nekje cca. dobrih 60-70kHz/ 20bit (pozabil... na svetovnem forumu Gearslutz-u kjer se družijo profesionalci je cela debata in nato je Lavry demonstrativno zapustil forum).

Kakor koli, produkcijske hiše bodo to gurale do neskončnosti, vsaj do DXD formata pa če nam je prav ali ne, na samem uporabniku je ali bo to kupil ali ne.

Opozoril pa bi da ne poslušamo samo z ušesom ampak s celim telesom, je tudi kar nekaj dokazov da podzavestno vplivajo oz. jih nekako čutimo zelo visoke frekvence... tudi primerjava vidnega spektra je neposrečena, čeprav ne vidimo UV in še kakšnih žarkov, jih telo občuti (pozitivno ali negativno).

Tudi zelo nizke frekvence slišimo mono (tudi odvisno od posameznika)... nizke/mono so za nekatere že izpod 100Hz.

Naj se vsak sam prepriča in odloči, je pa potrebna dovolj ustrezna soba in predvajalni sistem seveda.

[AndrejS]

Zivjo,


Najprej tole, da je v studijih se najbolj v uporabi 24bit/96Khz. Izkljucno iz razloga, ker ko miksajo 50+ stez za 1 pesem naenkrat racunalniku ne znese obvladat kolicine podatkov vzorcenih na 192KHz Lahko si zracunate koliko se pretaka meddiski v ram in po vodilih. Miksanje pri 24 bitih je v uporabi zato, da ne povozijo sami sebe. Kako software sesteje 2 podakta brez prekoracitve sirine registra je stvar patentov. Se do predkratkim so v studijih uporabljali sestevalna analogna vodila (summing bus - to kar pocnejo miks mize). To je pot okoli tazadnje v varzet, a deluje solidno proti clip-u. Odrezat headroom na 16 bitov je potem preprosto.

Pri 20 bitni resolucij se res blizas limitu cloveskega usesa. Morda imajo tak prag ljudje, ki zivijo odmaknjeno v hribih. Mestni ljudje imajo prag bistveno visje zaradi nacina zivljenja.. Ce upostevam se zivljenje v urbanem okolju, kjer popolna tisina nikoli ni prisotna, je cd format ze kar vredu.

Potem je pa se malo razumevanja tehnike. Formati tipa DSD, DXD imajo seveda sirse obmocje uporabnega delovanja in pokrivajo tudi ultra zvok. To pa ni zato, da bi pokrivali ultrazvok, pac pa zato, ker delta sigma modulatorji (ena od varjant DA konverterjev) to izkoriscajo kot nacin delovanja, da imajo sum v avdio ospektru cim nizji. Ce imate doma hisne ljubljencke, jim raje ne navijajte casovno (96Khz+ ) visoko vzorcenih formatov, ker zivalice to super slisjo. Lahko jim prisparate kak glavobol.

Se ena zanimivost je glede RIAA (plosce). RIAA ojacevalniki so sestavljeni iz 2 integratorjev. Ko se signal integrira, koregira na linearno skalo, to vnasa casovni zamik. Visje frekvence so zakasnjene. Tipicno, na sploh bas reflex zvocniki, imajo v nizkih frekvencah zakasnitev v ms in predvajanje iz gramofona jih boljse ujame.
Podoben efekt je na dac-ih, kjer je mozno izbirati filtracijo (npr. minimal phase).

Skratka, v tem svetu ni nikomur vec jasno kaj se dogaja. Edini, ki se prodajajo plosce (LP) so stari bendi tipa Rolling Stones. Najbrz zato, ker gramofone kupuje sredna generacija, tisti, ki tega niso mogli prej iz raznih razlogov. Po meni znanih trenutnih podatkih je to trg nekaj miljonov evrov, predstavlja pa miljoninke v primerjavi z mp3 nakupi. Glasbeniki se zavedajo monopolizma inernetne prodajne branze in kvalitete mp3 posnetkov, bi si zeleli izdajati plosce, pa jih nimajo na cem razen CD-ja. Morda je zato toliko DVD live koncertov, pa se sliko dobis.
Bodo v bodoce pristali na DSD formatu samo zato, ker tehnika gre v smer sigma delta dacov?

Kako naj clovek doloci, da je nov zvocnik nekega prozvajalca boljsi od predhodnika, ce ni nobene razlike v pikslih, osvezitve ekrana, povezljivosti na nevem kaj. Se bolj bizarno je, da se televizije prodajajo po velikosti ekrana, nova, vecja, boljsa, cenejsa.
Ce televizijo imas, pa gres po novo, ker je nova, vecaj,boljsa, cenejsa. Poleg tega ima vse prikljucke, ki bodo zastareli, preden jih bo uporabnik sploh sprobal. Nasploh pa je znaten del cene zavarovanje za uveljavljanje granacije. Pa ni nihce TVfil, al kar koli ze bi izraz bil. Kaj potem sploh clovek kupi? Logicno, a ni?
HiFI je zgleda pristal v marketnisko eksperimentalni sferi, kjer tekmuje z integriranimi (prenosnimi) napravami. Kartuse za poganjanje HIFi naprav pa izginjajo iz trga. Mogoce so unikati res zasidrani v preteklosti. Bi kdo kupil vintage televizijo, ali ve za kaksno legendarno?

High end je unikum, diametralno nasprotje masovne ekonomije in o cem potem mi tu raglabljamo? Cigav motor, na cigavo osovino, na katero kolo, z kaksnim bencinom se lahko se spodobno peljes?

Pozdrav,
Andrej

[longplay]

Vprašanje kure in j***a. Neglede na formate digitalen ali analogni nosilec kakšna frekvenca ali vzorčenje določenim lahko vse prodaš ker so gluhi. Namen je prepričati tudi tiste najbolj prepričane ampak ti so najbolj trdi oreh. Navadno neizkušenemu človeku ki se ima za avdiofila lahko prodaš karkoli tudi ga takoj zmehčaš saj ne ve kaj je pravilno tudi ne kaj ni pravilno, in kaj je smiselno in kaj ne. Nekaterim samo gramofon omeniš in črni nosilec pa so že v sedmih nebesih. Ne vedo pa da je že v samem snemanju toliko nepravilnosti in nategov da od analognega ne ostane niti črka a. Enak nateg na spletu kjer se prodajajo visokoločljive datoteke ki so pretvorjene že na stotine krat iz enega v drug format vse to se lepo kupuje in ljudje se slepijo z nečim kar v resnici nimajo.

[ajka]

LP

Ja, kje se skriva hudič težko vedet, se vedno "začne" in "konča" pri analognem, najprej pri "pretvorbi" ADC in nazaj DAC ...
Hm, se pa veliko starih in predelanih analognih mašin vrača nazaj v snemalne studie. Se posname analogno pol pa v "pečico" v DSD, DXD it., ali pa na LP

"Delavnica od Cesare Ricci_ja - FONE"


_________________
~ ** ~

[ambasador]

Posnetki ostajajo desetletja, tudi za naslednje generacije, naprave se tačas izboljšujejo. Tako se šele v naši dobi polno izkorišča potencial LP posnetkov izpred 50 in več let, resda samo na vrhunskih sistemih.

Egoistično in nesmiselno je razmišljati o 'predobrih' formatih. Kaj takega ne obstaja, ker so vsi pomanjkljivi, tudi najboljši.

Ni pa nikoli bil interes velikih založnikov, da pride v roke množic posnetek v master kvaliteti. Mali založniki pa, tako kot pravi @ajka, ravno v kakovosti iščejo svojo priložnost.
_________________
Carpe Diem

[NLP]

Kot zanimivost:
http://www.merging.com/products/pyramix/dsd-dxd
zato tudi višji sampling rate-i.

Master oz. kopije masterjev pa kot sem že večkrat pisal mogoče naročit, samo cena ni kot za vinilko ali CD ali DVD...
Razlika je tudi kako je snemano digitalno - potem je master kopija seveda na DVD-ju ali streamu... če pa je analogno (ampak skoraj v 98% gre kdaj pa kdaj parkrat skozi AD/DA in potem na trak) potem pa trak.
_________________
Nenad P.

[twom]

Zakaj je 44.1 kHz 16 bit dovolj... že leta 2013...

[ambasador]

1995 (ali leto kasneje, sem že pozabil) Salone Internazionale Musica, Milano, Hotel Quark: Technics predstavlja potencial DVD audia (24/192). Za prikaz je poskrbel tehnični direktor v prvi osebi, sem mu pozabil ime, čeprav sem z njim malce pokramljal.

Iz jazz festivala v Berlinu predvajajo 24/192 posnetek, nato predvajajo downgrade na 24/96 in končno CD format 16/44.1.
Največji padec v kakovosti je bil prvi iz 192kHz na 96kHz!. Najvišja resolucija je nudila sočno reprodukcijo, polno mikroinformacij, ki so lebdele v zraku, prihajale in izginjale. 24/96kHz je že bilo presušeno, prazno. Prehod iz 24/96 na Cd vzorčenje ni imel nekega groznega padca, se pa je pojavil žagast prizvok, ki pa sem se mu čez minuto privadil.

Šlo je direktne posnetke v živo z malo mikrofoni in nič manipulacije posnetkov.

Kaj pa tehnike studijskega mrcvarjenja zvoka pomenijo v digitalni tehniki, kolikokrat se konvertira D/A- A/D, kako se v digitalni posnetek vnaša reverbe in druge efekte, nasnemava, dosnemava, presnemava in uparja 50 kanalov različnih mikrofonov, pa nimam pojma. Niti nočem vedeti, ker na koncu vedno nadrsa neposrednost, direktnost in s tem tudi naravnost posnetka. Vsaj za akustično glasbo.

Za ono drugo glasbo pa se ne velja sekirati, ker so studijske manipulacije del umetniškega izraza elektrificirane glasbe, se tudi anomalije izkoriščajo za efekte. Torej velja vzeti v zakup tako kot je, kot celoto. Torej nimam problemov če je v 16/44.1 ali MP3 ali HD.
_________________
Carpe Diem

[NCC2000]

[ambasador]

[NCC2000]

[simon740]

uff....ko tole berem, me kar malo boli
Jaz pa sem zadnje čase kr nabavljal 24/192 komade/albume.
In moram priznati, da sem tu in tam slišal kakšno razliko med 16/44 in 24/192 albumom
Pri večini nisem slišal razlike - mogoče nekaj malega več mikrodetajlov...pri parih albumih.

LP,
Simon

[NLP]

... ni vse črno belo:
http://www.trustmeimascientist.com/2013/02/04/the-science-of-sample-rates-when-higher-is-better-and-when-it-isnt/

Podjetje Avid, prej Digidesign je dal pred leti posneto v 44.1kHz 16bit in 192kHz 24bit-ov, žal ne najdem več
Trla so se mnenja in marsikaj je relativno, nato so zlata ušesa pro audio sveta priznale da je prihodnost v visokoločljivostih formatih ampak na pravilen način narejeno seveda, drugače je lahko vsemogoče nategovanje.
_________________
Nenad P.

[canyonn]

Moj namen ni bil začeti polemiko o nesmislu 24/192 ampak o realno slušni izkušnji ali kvaliteti in downsamplingu,tako da, administrator, povrni naslov teme v prvotno obliko, ali če te moti angl. napiši slovensko.
"ali kdo želi iti na dol"
u nasprotnem primeru tema dobi napačen kontekst.