Koloracije, nevtralnost, popačenja

[ambasador]

Tudi šum ima svojo barvo. Celo do take mere, da je standardizirano. Pa poglejmo:

White noise - linearen po spektru
Pink noise - upada proti visokim tonom 3dB/oktavo
Brown(ian) - upada proti visokim 6dB/oktavo
Blue noise - narašča proti visokim tonom 3dB/oktavo
Violet noise - narašča proti visokim tonom 6dB/pktavo

Grey noise - ima loudness obliko po spektru
Pa imamo še orange, green in black ki predstavlja tišino.


Kolikor vem, o popačenju ne moremo govoriti ako je samo amplituda večja ali manjša. Četudi samo v določenem delu spektra.
O popačenju se govori, kadar je oblika signala drugačna od originala.

Če ti dvigneš (recimo s tonsko kontrolo) visoke tone, si bolj svetlo obarval (koloriral)zvok. Nisi ga popačil v tistem terminu kot (vsaj mislim da vem) se podrazumeva v hifi-ju. Mehanizem, ki je v ozadnju, je zvezni dvig višjih harmonikov. Obratno, če stišaš visoke, si obarval (koloriral) zvok v temnega. Ma zaradi tega ni popačen.
_________________
Carpe Diem

[ambasador]

Loudspeaker colouration: described in 1968 by the British Broadcasting CorporationSince at least 1968 in both the consumer audio trade and professionally amongst speaker engineers the term colouration as applied to loudspeakers has referred to properties of a loudspeaker, measurable or not, that change the character of the audio being reproduced by the loudspeaker relative to the source applied to the speaker's terminals. There is no reliable correlation between the measurement of the loudspeaker in either the frequency or time domain that conclusively explains or identifies what the listener may perceive as colouration nor is there universal agreement amongst listeners as to the change in subjective quality when colouration is detected by listening exposure. Colouration in a loudspeaker system may even increase the listener's enjoyment depending on the frequencies and amplitudes of the colourations.

For this reason it is not possible to say that 'all colouration is bad' nor is it possible to conclude with certainty from an examination of the technical measurements that a loudspeaker is/is not coloured. It is a matter of listening preferences. There are, accordingly, no known quantitative index rankings for colouration reflected in the large number of speaker brands and models available to the consumer representing a wide technical spectrum.

Colouration is mentioned in the following paper: "New B.B.C. Monitoring Loudspeaker" by H.D Harwood/BBC Research Dept. published in Wireless World Magazine March 1968 in 'Tests' "... and in particular comments have been made regarding the freedom from colouration of the bass response ..." and also in the second article in April 1968 under 'Details of Units' "Further experience with the unit revealed a slight colouration in the 1.5kHz region" and "The effect on colouration can easily be demonstrated by applying Pink Noise ..."
_________________
Carpe Diem

[JAZZZ]

[ProJet]

[ProJet]

[ambasador]

Dosedanji potek debate: nekdo je postavil vprašanje, odgovoril sem (kot sem), potem eno (delno)* nasprotujoče mnenje. Kako bomo to razvozlali ? Po mojem je prav da se še kdo oglasi in da se pride do nekega zaključka.

Še to: pri teh pojmih je pomembno kako se v (hifi) svetu uporabljajo. Da pod istim pojmom podrazumevamo isto.
@pro-jet
tisto o wah-wahu je popolnoma neumestno. Tonske kontrole sem dal kot primer za ponazoritev pojma koloracije. OK, ti se ne strinjaš. V tej točki jaz ne bom vztrajal, želim pa, da se še kdo vključi (pa ne z do it yourself teorijo).
_________________
Carpe Diem

[ProJet]

[vojko]

Še merilec koloracij- pripomoček za lingvistično-mistično ločino avdiofilov''

"Zgoraj opisane lastnosti so zgolj in le popačenja oz. odstopanja od originalnega signala, ki je v svojem bistvu nevtralen -"

Originelen signal je v centru, popačenja se meri v oseh x,y od centra. Na levo je "svetel", na desno temen"




Tole je pa karta za kalibriranje popačenega sistema s kabli, buferji, kretnicami in ostalimi gadgeti čimbližje izvornemu(original) signalu.

[vintagesonic]

[vojko]

Kaj več se ne da povedat:


http://www.ampzilla2000.com/thequest1.html

http://www.ampzilla2000.com/thequest2.html

http://www.ampzilla2000.com/thequest3.html

Malokdo se zaveda, da je reprodukcija glasbe v svetu tehnike eno najslabše rešenih vprašanj.
Princip ostaja od l. 1895 enak, znanstveno gledano noberega napredka ali boljše rešitve.
In "stereo" je popoln približek, dogovor, prva rešitev, ki že tudi pol stoletja ostaja enakai in je zelo zelo približna.

To je približno tako, kot če bi leta 2010 še vedno v neskončnost razglabljal o ABC, prvem električnem računalniku na lampe, ki je imel 50 bitov. Vmes pa se nebi zgodilo nič.

[ambasador]

Mi je všeč da si povemo videnje iz svojega zornega kota. Vintagesonic - nič ni bilo predolgo - težko dobiš tako lep, celovit pogled v problematiko. V osnovi se strinjam tudi s Pro-Jetom, razen enega detajla (sicer ne vem zakaj mi deluješ nekoliko jezen name), če sem kaj zgrešil - mea culpa, mea profundissima culpa - tako po občutku, to ne izvira iz te debate, nekaj drugega si mi zameril.

Če bi izdelal svojo teorijo, bi se najbolj približal temu, da je vse skupaj eno samo popačenje. Vendar terminologija, ki jo tujci uporabljajo se je v osnovi (že zdavnaj) prenesla iz sveta glasbe v hifi. Še vedno nismo do konca povedali kaj se v svetu podrazumeva pod pojmom koloracija.

Vojko, to kar si načel, je tudi po mojem mnenju, temelj nesporazumov v hifiju. Zadeve so postavljene in prepuščene posameznim interpretacijam.
Zanimivo, na video področju so zadeve neverjetno bolj opredeljene in ekzaktne.
_________________
Carpe Diem

[longplay]

V čorbi na str. 81 sem prilepil, in napisal nekaj kar vas bo sprostilo ter nasmejalo ob tej težki diskusiji.

[orc.perc]

Par misli iz poglavja 6. UHO IN SLUH...

Prehodni pojav v ušesu
Vsi elementi med bobničem in Cortijevim organom tvorijo mehanski sistem, ki ob prisotnosti zvoka zaniha. Od trenutka, ko vpade zvočni val na mirujoči bobnič, pa vse do takrat, ko zaniha sistem(heh) s polno amplitudo, poteče t.i. mehanski prehodni čas, t(1)=10ms...tudi živčni sistem- fiziološki prehodni čas, t(2)=1/f... prehodni čas t(p)=10ms+1/f... (za 50Hz; t(p)=30ms)

Nelinearno popačenje
Dokler sprejema uho šibka zvočna nihanja, se obnaša kot linearni prenosni sistem...pri večjih amplitudah(jakostih) pa prične kazati prenosni sistem nelinearnost, kar privede do popačenja vhodnega signala also, nelinearnost je toliko bolj izrazita, kolikor večja je amplituda nihanja...,Fourierova vrsta-višji harmoniki.... zato je poslušanje tišje naravnane glasbe vedno vernejšo originalni izvedbi..
PAZI: nelinearna popačenja niso nujno škodljiva, saj lahko prvotni ton celo obogatijo

uf,konec citata

A bo treba žičke direkt na živčke priklopit
_________________
-1/3oct.REar

[zvocnik]

[JAZZZ]