Zvočniški kabli, interkonekti

[nek_do]

[nek_do]

[zvocnik]

[zvocnik]

[zvocnik]

[giroskop]

Pozdrav !

Skušam sprovocirati avdiofile s konkretnimi podatki o kablih pa se te teme nihče ne loti. Izmerite vaše štrike?? In to, ker mi pridevniki nekako ne gredo od ust.
Za primerjavo: Štacunski interkonekti za par Evrčkov dolžine 1,2m imajo ohmsko upornost sredine in plašča okoli 0,15 do 0,25 ohma in kapacitivnost med 250 in 300 pF.

Lp Franci

[audiofrik]

izmeriti seveda ni problem.kaj pa ti podatki pomenijo pa je povsem nekaj drugega. več jih boš imel. manj korelacije z zvokom boš ugotovil. že pri omenjenem Magnanu-kaj pomeni za zvok upornost okrog 50 ohm meter????

recimo glede kapacitivnosti za mm glave je stvar jasna kakšen je roll off. ali pa impedanca pred-končna kje je možnost malo daljšega kabla in kje sesuje signal...

[giroskop]

Pozdrav !

Pa imamo spet nekaj namigov, kaj vse lahko vpliva na zvok, vendar nič otipljivega, merljivega. Če prav razumem bi bilo idealno, če interkonektov med komponentami sploh ne bi bilo.

Nisem čisto prepričan, da si z več podatki o nečem, bolj neveden!

Lp Franci

[Zoran]

giroskop,

tole je odgovor na tvoje vprašanje.

Na spodnji sliki je poenostavljeno prikazana povezava predojačevalec, kabel, ojačevalec. Če želimo narediti analizo nujno potrebujemo neke robne pogoje. Predojačevalec je predstavljen z generatorjem signala, ki ima neko izhodno upornost Riz. U praksi je ta vrednost (zaželjeno) manjša o 1kOhm. Kabel je oklopljen. Rc1 je upornost srednje žile, Rc2 je upornost plašča. Cc predstavlja celotno kapacitivnost kabla. Vsak ojačevalnik ima neko vhodno upornost Rvh, ki pa se v praksi giblje med 10kOhm in 100kOhm.



Zaradi enostavnejše analize se v elektrotehniki uporabljajo nadomestne vezave, ki pa bi v našem primeru izgledala takole:



V naslednji obravnavi bom določil, da je Rvh = 50kOhm in C = 100pF. Upornost R predstavlja vsoto uporov R = Riz + Rc1 + Rc2. Spodnja slika prikazuje vpliv spreminjajoče se vrednosti upora R in sicer:

- zelena: 0 Ohm
- rumena: 250 Ohm
- svetlo modra: 500 Ohm
- roza: 750 Ohm
- modra: 1000 Ohm



Zgornji del slike prikazuje amplitudne spremembe v 1MHz pasu, spodnji pa fazne spremembe.

Če zdaj fiksiram Rvh = 50kOhm in R = 200Ohm in spreminjam kapacitivnost C in sicer:

- zelena: 0 pF
- rumena: 250 pF
- svetlo modra: 500 pF
- roza: 750 pF
- modra: 1000 pF

dobim tole:



Zopet zgornji del slike prikazuje amplitudne spremembe v 1MHz pasu, spodnji pa fazne spremembe.

Če predpostavimo, da je upornost žičk kabla v razredu par sto miliOhmov, vidimo da je vpliv le teh zanemarljiva v primerjavi z notranjo upornostjo generatorja signala (predojačevalec). Ostalo si skušaj razložiti sam.

Obstaja pa neko drugo dejstvo, ki je pa zelo pomembno. Še ena poenostavljena slikica:



Narisane so napetostne razmere.

- Us: napetost signala
- Um1: napetost motnje (srednja žička)
- Um2: napetost motnje (plašč)
- Uvh: napetost na vhodu v ojačevalnik

Vidimo, da je Uvh = Us + Um1 + Um2. Vpliv motenj na velikost Um1 je majhen, ker je žička oklopljena. To ne velja za napetost Um2, ki je tem večja čim večja je upornost Rc2. Sledi preprosto pravilo, izbirajte kable, ki imajo čim manjšo upornost plašča.

Zgoraj opisano velja za interkonekte. Pri zvočniških kablih je analiza drugačna.

Zoran

[giroskop]

Pozdrav !

Zoran, vse pohvale za izčrpen in upam, da mnogim audiofilom koristen prispevek, da si nam vsem (močno upam in želim) na razumljiv način opisal in prikazal osnovne pasti povezovalnih kablov. Posebna zgodba pa je impedančna prilagoditev dveh komponent. Mislim, Zoran, da bi glede na svojo strokovnost in zmožnost grafičnega prikaza pripravil podoben prispevek na to temo, (vendar ne na škodo svojega prostega časa). Sem pa s to tematiko nameraval začeti vendar v skromnejši obliki. Sam bi ti bil že vnaprej hvaležen, verjetno pa tudi drugi bralci foruma.

Kaj ni forum manenjen tudi izobraževanju, mogoče še predvsem temu.??

Lep dan in lp Franci

[matej]

No, pa si je nekdo le vzel čas. Hvala Zoran! K temu lahko dodam morda le naslednje:
-0-100kHz nekateri smatrajo za še sprejemljivo širino pasu za korektno prenašanje kompleksnega glasbenega signala s tranzienti
-v praksi je lahko vrednost R hitro višja od 200 ohmov (predvsem zaradi Riz)
-če je kabel daljši od enega metra ali pa če gre za kakšno "eksotično" konstrukcijo, je lahko C višji tudi od 1000pF

V teh primerih pa potem stvari postajajo vedno bolj opazne...

[audiofrik]

sveta preproščina

kako lepo bi bilo,ko bi preprosto pravilo tako magično delovalo, pa v praksi žal ne, čim manjša upornost plašča je najlažje dosežena z čim gostejšim oklopom, ali celo dvojnim,trojnim, ki seveda v praksi nereši vsega, zato je kar nekaj kabliv ki so povsem brez oklopa ali z minimalnim...pa so vseeno odlični

Tudi samo impedančno ujemanje pred-končna malo pove o tem kak rezultat bomo dobili, čeprav seveda v skrajnih kombinacijah pride do problemov, ampak če bi bil to edini problem kako narediti aparaturo ki bo dobro igrala problema sploh ne bi bilo, predojačevalec z nizko izhodno impedanco samo zaradi tega ne igra dobro ali obratno tisti z malo višjo avtomatsko tudi slabše.

[matej]

Zgoraj opisane relacije kar dobro opisujejo tisto, kar pač opisujejo, se pa strinjam, da to še zdaleč ni vse. Vseeno zna biti komu koristno, ali ne?
To, da izhodna impedanca ni edina lastnost ojačevalnika, tako kot ni edina lastnost kabla njegova kapacitivnost in upornost pa verjamem, da vemo vsi. Zame štos avdia ni v posameznih resnicah ampak v kompleksni uporabi vseh znanj v praksi. Pa brez zamere.

[giroskop]

Pozdrav !

Oh ta sveta preproščina v izrazu ne pove nič kako to sveto preproščino udejaniti v praksi s kakšnim konkretnim predlogom, da bi od svete preproščini vsi nekaj od tega konkretnega imeli.
In kaj nam sveta preproščina svetuje?
Za zgled naj ti bo Zoran.

Lp Franci

[zvocnik]