Vpliv lokalne mrežne infrastrukture na kakovost zvoka

[twom]

Par stvari mi je hecnih, oziroma nerazumljivih.

Na internetu, youtubeu, se najde prispevke o vsem, take ki teorije podpirajo, in take ki jih spodbijao.

Najdeš enga, ki na svojem kanalu podpira tvoje stališče. Super. Edino ne razmem zakaj nebi z enako gotovostjo upošteval vseh tistih, ki trdijo nasprotno.

Se pravi, če jaz najdem youtube posnetke, ki razvijajo teorije da je zemlja ravna, in da obstaja Jeti, potem je zemlja ravna, in Jeti obstaja. Bom poiskal še več takih posnetkov in jih polinkal, da bom dokazal svoje stališče.

Na kratko se temu reče blodnja.

Blodnja je, če kljub dokazom vztrajaš pri zmoti. Seveda si lahko dokazuješ da nisi v zmoti s posnetki dokazov, da je zemlja ravna.

Na linku, ki prikazuje slike, ki nastanejo pri različnih switchih, mi je pa zanimivo, da se slika okvarja ravno tako, da je svetlejša. Da ti eno sliko posvetliš (ne da jo skoraptaš) zahteva spremembo na celotnih podatkih, ki spremenijo vrednosti za RGB (rdečo, zeleno, modro) v ravno pravem razmerju za vsako od teh barv posebej in za vsak piksel posebej na celi sliki, in za vse slike v videu streamu, ki se predvaja. KAKŠEN BULSHIT. In kakšna blodnja temu verjet.

Res bi rad videl swith, ki mi bo pokvarjal sliko na celem filmu da bo svetlješa...

Če je pa slaba poveza, da ne bo dovolj strema za video, bo slika postala kockasta, ali pa se bo video prekinjal, ne bo pa postala svetla.

Mal ste pomešal izraz, da zvočna slika postane "svetla", z dokazovanjem vpliva "posvetljene" slike na zvok...

[ambasador]

[LightBit]

[LightBit]

@ambasador Avdio je očitno res huje kot rocket science in kvantna fizika skupaj. Vse lahko dela samo avdio ne.
Jitter je teoretično problem tudi drugje. Se pa tako kot v avdiju redko res pokaže, čeprav je do določene mere vedno prisoten. Ker tisti ki delajo naprave večinoma dobro poznajo te probleme.

[twom]

[twom]

[twom]

Jitter clockov je povsod. Tudi na procesorju na tvojem telefonu in računalniku, procesorju v pralnem stroju, wi-fi routerju, službenem podatkovnem centru. Jitter je na clocku čipa ki ureja podatke v RAM spominu, čipu ki zapisuje podatke na SSD disk.

Jitter clockov je povsod.

Ravno tako je tudi sprednja rampa, zadnja rampa, nivo bita in motnje, ki vplivajo na električi nivo bitov.

Tudi to se nahaja povsod. Čisto povsod.

In magija vsega... motnje ki vplivajo na pravilnost podatkov se dogajajo samo audiofilistom, ki potem kupujejo ultra drage kable in switche, da te motnje ne vplivajo na njihove glasbene bite.

Ker ostali sistemi, nimajo težav z biti. Sicer bi sistem razpadel, ker biti (podatki) nebi bili pravilni.

[twom]

Vpliv kablov.

Seveda, če je kabel zanič, bo vnašal motnje.

V službi imam cenen 2 metrski USB A na B kabel. Prenosnega diska mi včasih ne zazna, včasih pa kopira zelo počasi (45+ minutes, namesto 5 minutes pri 300 Mbps, kolikor je sposobnost zapisovanja SSD elektronike)

p.s. tudi pri 45 minutah so se podatki prenesli pravilno, samo počasneje

Če je kabel dovolj dober, da bo prenos podatkov dovolj hiter, je kabel dovolj dober, in dražji kabel ne bo nič boljši.

Tko da ja, slab kabel ne bo deloval pravilno.

Ne obstaja pa boljši kabel od dovolj dobrega kabla. Obstaja lahko samo dražji, zaradi znamke, uporabljenih materialov, izdelave, ne pa po kriteriju prenosa podatkov.

Obstaja pa teorija in ogromno dokazov za to teorijo zakaj pa dražji kabli vseeno igrajo bolje... (govorim o vplivu psihe, da ne bo pomote)

Zgoraj zapisano velja za digitalne kable.

Analogni s svojimi prevodnostmi, kapacitivnostmi in induktivnostmi so druga zgodba. Koliko so pa razlike slišne in zakaj in koliko je placebo efekta, je pa druga zgodba.

Seveda bosta dva podobna analogna kabla z različno kapacitivnostjo igrala različno, ali toliko različno da bo slišno, je drugo. Ali zato dražji od obeh igra bolje? Ni nujno, a ne..., čeprav v večini primerov velja da ja

[ambasador]

Well,
moje pisanje se nanaša na kako razumem kaj so v angleščini pisali. Nisem avtor tistih trditev.
Pod črto pa, ja, me bolj prepričajo njihove trditve kot pa zanikanje iz domačih logov.
Predvsem ker take trditve kako je vse lepo in ok ne prenesejo niti bežnega poslušanja.
Kot prvo se sliši veliko razhajanje med predvajanjem iz CD in SACD vs hi-res streaming. Če bi bilo tako brez problemov kot se nekaterim zdi, bi temu ne bilo tako.
Nadalje avtorji zgornjih trditev so se dokazali na trgu, s svojimi rezultati.

V hifiju se stalno ponavlja isti vzorec - avdiofili nekaj zaznavajo kar 'poklicani' vztrajno zanikajo. Na koncu imajo vedno avdiofili prav.
Pa pustimo tiste maherje ki ojačevalcu črne barve pripisujejo temen zvok in nordijskemu ledeni zvok
_________________
Carpe Diem

[twom]

[ambasador]

Oddaljevanje od problema.
Če periodični jitter producira dodatne frekvence, sicer nizke v nivoju, ki potem prekrivajo nizke signale kot je ambienca, odmevi itd, da se ne ponavljam, potem se tudi pojasni zakaj na vstopnih modelih ni teh kvalitet. Ni globine scene ni mikrodinamike, ni, ni, ni.. vse kar so zelo nizki segnali v audiu.

V rabi izven audia ni tako nizkih signalov, razen morda za profi rabo kot so zelo povečane fotografije tipa iris očesa.

V audioreview.it poleg periodičnega (clock odgovoren) merijo tudi stohastični (naključni) jitter. A zdaj pojasni odkod pa to izvira...
Po mojem operiramo s premalo znanja. Z moje strani sigurno, ma tega ne skrivam.
_________________
Carpe Diem

[DAVOR]

Fajn da se nekomu da pisat o tehničnih podlagah, ki jih je vsakem ki spusti v streaming predvajanje glasbe fajn poznati. Ni pa tehnično znanje bog i batina...torej če tehnično razložiš del dig. prenosa.da je to in nič drugače.
Da pri digitaliji nima nič vpliva in da če igra potem so vsi dig. podatki taki kot so bili in morajo biti je pa zmota. Zato pa digitalija pri vsakem ne igra kot bi moralo. Al je tenko ostro, prazno, al je v zvok v "zraku", al je neka megla vmes, al ima vse isti ton isti zvočni karakter... enostavno ni naravne magije, naravnosti živega zvoka. Te debate imam večkrat z mojim šefom,ki je podobnega kova kot twom. On tud trdi da ne sme bit razlik... In tako se je bil eden od začetkov najine skupne poti pred 8leti... ko sem kot obiskovalec predlagal če lahko streamer vzamem domov in ga malo predelam. Ko smo ga primerjali z originalnimi... me je začel resno jemat. In sedaj sma kr dober tandem, on tehnična plat jaz pa še druga. Ne gre vedno vključevat v izdelek vsega kar bi si želel, ker je danes stanje na trgu kr težko in denar je sveta vladar.
_________________
KISS- Keep It Simple and Smart

[benma]

Teoretične razprave so lahko do neke mere zanimive in tudi uporabne, vendar osebno najbolj cenim praktične izkušnje. Na tem forumu se v teoretične razprave običajno podajo forumaši - avdiofili, ki nimajo veliko lastnih praktičnih izkušenj. Tudi kakovost njihove domače opreme, ki je povezana s tematiko, o kateri razpravljajo, običajno ni na visokem nivoju ali pa tovrstne opreme sploh nimajo. Zato za utemeljevanje svojih pogledov navadno citirajo izjave raznih strokovnjakov, ki so nam vsem itak dostopne na internetu.

Na drugi strani so teoretiki, običajno s tehniško izobrazbo, ki sicer na splošno poznajo teorijo, vendar so v svojem razmišljanju dokaj togi in so prepričani, da je na digitalnem področju mogoče dobiti za malo denarja enako veliko muzike kakor za veliko denarja (torej so tisti, ki kupujejo nekoliko dražje naprave, navadni idioti, čeprav so tudi med temi mnogi tehniško izobraženi). Ko takšnim postaviš praktično vprašanje, ga navadno ignorirajo in nadaljujejo s svojimi teoretičnimi razlagami. Takšni navadno v digitalni hi-fi ne vlagajo prav veliko. Običajno nimajo veliko lastnih praktičnih izkušenj s primerjavo različnih naprav, saj tovrstnih naprav nimajo ali pa so njihove naprave dokaj preproste. Takšni niti ne čutijo potrebe po primerjavi s čim drugim.

Mene predvsem zanimajo praktične izkušnje tistih nekje vmes, tistih, ki so v svojo opremo nekaj investirali, tistih, ki so poslušali različne naprave in jih med seboj primerjali in so potem v svojem sistemu opazili napredek v zvoku.

To temo, ki sicer naslavlja predvsem vpliv lokalne mrežne infrastrukture (v končni fazi je tudi streamer del te infrastrukture), sem odprl s pričakovanjem, da si bomo med seboj izmenjali praktične izkušnje in še nisem obupal...
_________________
"Whenever we find connoisseurship operating within science or technology we may assume it persists only because it has not been possible to replace it by a measurable grading." Michael Polanyi

[ambasador]

[twom]

Če je kdo sploh pozorno prebral in poskušal razumeti zapisano... opisal sem kako se podatki prenašajo, kako na pravilnost prenosa (ne) vpliva jitter, odboji, interference. itd. Omrežje je zasnovano dovolj dobro, da se podatki uspešno prenašajo, sicer internet in prenos podatkov nebi deloval.

Nikjer nisem zanikal, da nekdo ne more slišat razlike. Trdim samo da vzroke za te razlike iščete na napačnem mestu (in jih na napačnem mestu tudi rešujete).

Ko pridejo podatki (biti) v buffer na cilju, ali je ta buffer v DAC čipu v DAC komponenti ali na disku finančnika, so enke in ničle enake. Med njimi ni razlik. Te enke in ničle so se prenašale po istem omrežju. In te enke in ničle v bufferju nimajo jitterja, popačenih nivojev, odbojev in kaj jaz vem še česa. Imajo samo nivo, 0 ali 1.

In še enkrat, jitter je pomemben pri DAC čipu, ki dejansko pretvarja enke in ničle v analogni zvok. Samo to ni jitter, ki ga imajo naprave na prenosnem omrežju. To je jitter njegovega lastnega clock oscilatorja, ki je bolj ali manj podvržen motnjam na vezju, ki je bolj ali manj dobro/slabo narejeno. Se pravi, jitter switcha ne bo vplival na jitter DAC predvajalnika. Morda pa lahko vpliva kakšna druga električna "komponenta" signala, jitter switcha definitvno ne.

Lahko pa nekdo še vedno trdi, da se po omrežju glasbeni biti prenašajo drugače kot vsi ostali biti, čeprav grejo biti po enaki poti čez enake kable in naprave. In to dokazuje z navajanjem "kompetentnih" osebkov na spletu.