DSP v praksi

[benma]

@Right-fi in ostali zainteresirani
Če pogledamo tale rdeč graf, vidimo izbokline in vbokline tudi na višjih frekvencah od 300Hz. Zakaj teh ne popravljamo z EQ?
_________________
"Whenever we find connoisseurship operating within science or technology we may assume it persists only because it has not been possible to replace it by a measurable grading." Michael Polanyi

[LightBit]

[Right-Fi]

Zato ker so ti hribčki in doline posledica interference med direktnim in odbitimi valovi, ki se seštevajo in odštevajo v odvisnosti od faznega zamika. Mikrofon meri stacionarno stanje (kljub sweepu, ki spreminja frekvenco), torej seštevek direktnega in odbitih valov. Direkten val je za zanavanje zvoka najbolj pomemben, čeprav ga je v skupni energiji morda 30%. Z EQ-jem spreminjaš tako direktni kot odbiti val. Vsak korektno dizajniran zvočnik ima maksimalno linearen potek v njegovi osi, hkrati pa kontrolirano disperzijo izven osi. Čim to z EQ-jem spreminjaš, z lahkoto pokvariš vse, kar so inženirji vložili v linearen potek zvočnika. Uho se na nelinearen potek odbojev prilagodi in ga jemlje kot dano dejstvo v nekem prostoru oz. kot zvočni pečat prostora.

Uho od neke frekvence naprej loči med direktnim in odbitim zvokom. Linearni potek direktnega zvoka je zaželen in nujen, za odbitega pa velja, da mora njegova jakost linearno in konsistentno upadati s frekvenco (smerna karakteristika zvočnika ima upadanje v odvisnosti od kota glede na os zvočnika in glede na frekvenco - 3D graf). Naši možgani ločijo med direktnim in odbitim. Odbitega prepoznajo kot vpliv prostora, kot 2D in 3D. Zato v ta del spektra posegamo previdno. Lahko na primer popravimo karakteristiko zvočnika v osi pod pogojem, če je v tistem delu, ki ga z EQ-jem spreminjamo, disperzija zvočnika linearna. Če ni, z EQ preveč vplivamo na celotno energijo, ki jo zvočnik v tem frekvenčnem delu oddaja in s tem pokvarimo tonalni balans. Nekateri zvočniki imajo namerno nekoliko nelinearen odziv v osi ravno zaradi uskladitve z disperzijo, da je tonalni balans v prostoru pravilen. To je seveda kompromis, ki daje boljši rezultat, kot linearnost na osi za vsako ceno.

V bas spektru naše uho ne loči med direktnm in odbitim zvokom, zato je EQ ok.

Dirac po mojem vedenju tudi posega v višji spekter, rezultati so menda dobri. Ne poznam algoritma, po katerem deluje. Glede na veliko število meritev, ki jih izvede, sem prepričan, da dela tudi optimizacijo na osnovi pulznega odziva, ki omogoča ločevanje direktnega in odbitega zvoka. Tako oceni, kateri del spektra lahko korigira, da ne izmaliči tonalnega balansa.

Seveda prostor odločilno vpliva na celoten zvok, tudi v smislu tonalnega balansa. To lahko tudi korigiramo z EQ-jem, kar pravzaprav pomeni, da zvok prilagajamo svojemu okusu. Nič ni narobe s tem. Le treba je vedeti, da je v tem primeru smiselno korigirati posamezna področja vsaj po celi oktavi ali več, da ne povzročimo motečega izletavanja ali tišanja določenih delov spektra.

[Right-Fi]

Dodajam sliko, ki v grobem pove, kako subjektivno slišimo odmike posameznih delov spektra od referenčnega nivoja.



Če preveč šarimo z EQ-jem po področju od basa naprej, se nam lahko dogaja z zvokom to, kar je na sliki. Čeprav bo z meritvijo izgledalo, kot da je vse v ravni črti.

[LightBit]

[benma]

Za koliko dB je še sprejemljivo pojačati neko frekvenco kjer imamo luknjo? Recimo, da znaša izmerjena luknja -10dB. Podatek sem si izmislil
_________________
"Whenever we find connoisseurship operating within science or technology we may assume it persists only because it has not been possible to replace it by a measurable grading." Michael Polanyi

[LightBit]

Kolikor sem jaz opazil je običajno bolje zadevo popraviti malo manj. Bolje da malo ostane hribčka. Luknje pa sploh. Če so ozke samo ignoriraš.

Jaz si to razlagam z waterfallom. Ker včasih imaš recimo luknjo, ki pa z časom ne upada tako hitro kot ostalo in če jo zafilaš je preprosto preveč "bobnenja". Ali pa imaš hribček pa ga odboji zelo hitro utišajo. Nekako iščem kompromis med zgodnjim in poznim zvokom.

Kadar sem v dvomih sem raje bolj konzervativen. Na koncu ponavadi še večkrat spreminjam glede na poslušanje. Ponavadi omilim in poenostavim. Pač ne znam. Dirac verjetno takoj vse zadane. Moram enkrat probat še convolution filter pa rePhase.

Pri pozitivnih filtrih je dodaten problem da ti zmanjšuje maksimalno glasnost in če nimaš ogromno rezerve je hitro preveč. Pa gledati moraš maksimalen seštevek vseh filtrov na frekvenci. Jaz bi za več kot +10dB morda potreboval več ojačanja (moči je dovolj, ampak ni dovolj ojačanja).

[Right-Fi]

[Right-Fi]

Pa še ena zadeva je glede lukenj. Bas je praviloma posnet mono. V nesimetričnem prostoru je tudi odziv L in D zvočnika različen, luknje se običajno ne prekrivajo. Kjer en zvočnik dela luknjo, jo drugi lahko zapolni. V vsoti se luknja enega zvočnika z -15 dB zmanjša na -3 dB, ko igrata oba hkrati - če malo poenostavimo.

[benma]

Hvala za informacije. Vidim, da bom moral najprej še malo teorije naštudirat...
_________________
"Whenever we find connoisseurship operating within science or technology we may assume it persists only because it has not been possible to replace it by a measurable grading." Michael Polanyi

[LBaudio]

DSP definitivno ja,....ceprav se ga nekateri branijo kot hudic kriza. Verjeti v totalno linearen odziv zvocnikov, ki so bili dizajnirani s flat odzivom v razlicnih prostorih je miloreceno naivno.
V letu 2023 se stvari streže z recimo 5-7 pa do 9 stratesko postavljenimi mikrofoni in ne s samo enim s katerim mahamo pred obrazom v zelji dobiti neko povprecno meritev. Da se tudi preseci Diracov algoritem ce ves kaj pocnes. Tudi predlog da se ne prevec zanasati na UMIK mikrofone - ti so precej nezanesljivi.
Ce je v responsu luknja, ki jo povzroci destruktivna interferenca, je ne bomo pofilali z nobenim EQ, vcasih pomaga all pass filter pri resevanju takih tezav (v primeru full aktive). Prav tako se ne equalizira vsaka najmanjša špička v odzivu. vcasih je treba izbrati tip EQ za popraviti razlicne anomalije - graficni (tudi z opcijo spreminjanja Q vrednosti/parametricni in HI/Low shelf EQ.
ponavadi se raje dela CUT kot pa BOOST, ker s slednjim lahko spravimo naslednjo komponento v verigi v clip....problem je vecji v spodnjih registrih - +3dB rezultira v podvojitvi moci. V primeru ful aktive so tudi neka pravila okoli equalizacije da relacije med driverji ostanejo v fazi. Definitivno je pri tem treba delati tudi meritve faze.
_________________
For Fast Moving Concerts

Custom Aeroports
Custom car audio installs

2 X WR setter dBDrag street B - 2005

[ck]

Veliko kuharic zažgan krompir.

Pod prvo se dajmo zmenit kaj kdo želi slišati in kako sliši:
- vsak malce po svoje. Nekdo grmenje, ki je predvajano tako, da ti trese notranje organe, nekdo pa lahkotno ptičje petje v gozdu. Enega ne moti popačenje, drugemu se dvignejo lasje.
Pod drugo:
- samo najboljši zvočniki so v +/- 2 db od določene frekvence naprej, večinoma pa v +/- 3 db. Razlike med zvočnikoma v paru so tudi nekje v +/- 2 db, samo pri najboljših tam okoli +/- 1 db.
Pod tretje:
- vsa ostala HIFI veriga lahko prinese do +/- 1 db.

Če seštejemo 2 in 3 torej hitro pridemo do najmanj +/- 3 db, ki jih VEDNO lahko popravljamo tudi v gluhi sobi. Pri srednjih tonih in višje se te razlike lahko zelo SLIŠIJO.
Pod četrto: naša soba: Ta gre lahko hitro v +/- 20 db (še studijske so nekje v +/- 10 db)
pod petič: človeško uho veliko bolj motijo distorzije povzročene zaradi odbojev, ki trajajo dlje časa - velik RT 60, kot pa posamezne luknje ali hribčki (seveda dokler hribček ni previsok ali luknja preširoka). Pri tem velja, da lahko pod cca 160 Hz RT 60 hitro narašča in doseže pri 20 Hz tudi 2 sekundi ali več, pa vendar nas ne moti (tako so narejena naša useša). Da se stvari še bolj zakomplicirane nas dolžina RT 60 moti tudi v povezavi z velikostjo prostora - večji kot je prostor, večji je lahko RT 60, ki nas še ne moti.

Kaj se torej lahko equalizira brez škode. Ja takole na prvi pogled vedno tisto, kar nam že sam HIFI veriga poslabša - nekateri npr. firma Devialet z ustreno nastavitvijo DSPjev v svojih ojačevalcih delno popravlja karakteristiko zvočnika na osnovi tovarniških podatkov proizvajalcev zvočnikov.
Ni pa nujno da vedno - po celem frekvenčnem spektru popravljanje koristi, ker soba naredi marsikaj.


Vse kar mi doma delamo je, da z EQ popravljamo napake celotnega HIFI in sobe. Popravljanje lahko prepustimo napravi če ima avtomatsko merjenje in nastavljanje EQ, lahko pa ročno ali kombinirano. Predvsem pa si moramo biti na jasnem, kaj je tisto kar hočemo - ali zvok, kot si ga je zamislil in nastavil na EQ nekdo v tovarni, ali tak kot ga želimo mi. Mislim da ga večinoma nastavljamo sami po svojih željah in izkušnjah, saj hočemo vendar max uživati v predvajani glasbi, ne pa preklinjati nekega inženirja, ki je nastavil kar je pač nastavil, pa čeprav je nastavil EQ v nulo - seveda za merjenja v njegovi sobi, ne naši, poleg tega tudi na njihovi opremi, ki se ponavadi razlikuje od naše.

Jaz vsekakor priporočam da prve nastavitve naredite z avtomatsko nastavitvijo (če imate to možnost) in potem nekaj dni poslušate kako in kaj. Nato posnamete (npr. z REW) zvočno karakteristiko sobe ( HIFI - je zraven da ne pozabite) in potem na podlagi videnega in nekajdnevne zvočne izkušnje začnete z majhnimi ročnimi popravki EQ, natu posnamite posamično levi in desni zvočnik ter oba skupaj in meritev shranite zaradi kasnejših primerjanj. Priporočam da morebitne pomankljivosti odpravljate posamično - npr. luknjo na zgornji sliki med 60 in 110 HZ. Popravlajajte jo tako dolgo, da je meritev vsaj v nekih +/- 3 db - če gre (priporočam tudi nastavitev smoothinga na 1/3). Potem opravljeno meritev shranite. Nato greste naprej npr. na hribček pri 130 Hz itd,.. Po opravljenih nastavitvah poslušajte in po potrebi spremenite. Ko boste zadovoljni opravite meritve in shranite meritev.

Glede ojačanja posameznih frekvenc ne priporočam več kot nekih 6 db zaradi nevarnosti clipinga ojačevalca. V kolikor so luknje večje (jaz imam doma pri cca 44Hz luknjo širine 2/3 oktave in globine - 14 db) pa je reštev bolje iskati skupaj s subom + rezanjem zvočnikov spodaj.

Zvok ki ga mikrofon meri, je praviloma vedno sestavljen iz direktnega in odbitega zvoka na mestu poslušanja, vendar moramo vedeti, da ne glede na to, da na nekem mestu po meritvi nimamo hribčka - kot znak pojačanja neke frekvence, se v izmerjenem signalu te frekvence lahko še vedno pojavljajo in beležijo decibeli odbojev prejšnega (lahko tudi predprejšnega) zvoka ne glede na to, da je druge frekvence. Tako se nam meritev na določeni frekvenci zdi popolnoma OK, sam zvok pri poslušanju pa ni, ker je "onesnažen" z odbojem, ki je sicer druge frekvence, a vendar je preglasil ta zvok - lahko pa je tudi enako glasen ali malo manj vendar dovolj da vse skupaj ne zveni dobro in pravilno.
Torej niso pomembni samo namerjeni hribčki in dolince (nelinearnost zvoka) temveč tudi čas trajanja odboja posamezne frekvence - pravzaprav gre za spekter, ki je širši in ne gre samo za eno frekvenco). Odbiti zvok lahko tako močno preglasi direktnega, da marsičesa kar se sicer predvaja ne slišimo, ali pa ne slišišimo pravilno ker ga je predhoden odbiti zvok preglasil.

Dokler RT 60 ne bo vsaj približno v nekih solidnih okvirjih, bo tudi EQ manj doprinesel k pravilnemu zvoku. Tu nam pride prav waterfall, ker tam vidimo kje se zvok dlje odbija in EQ več doprinese.

No če ste se pretolki čez tole pisanje, potem se boste tudi čez nastavljanje EQ. Praviloma uporabljamo parametrične EQ, saj je zelo pomembno tudi nastavljanje Q - torej strmine ojačanja. Vedeti je potrebno, da se z EQ ne ojačuje ali zmanjšuje samo zvok ene frekvence temveč da gre za npr. ojačanje v obliki hribčka, ki je visok npr. nastavljenih 6 db na 100 Hz, levo in desno pa ojačanje pada npr. z 2 db na 10 Hz. Tako ojačanje torej doseže tudi do 75 Hz s pojačitvijo 1 db ter 125 db z enako pojačitvijo na drugi strani. Hriček bo vedno visok 6 db, spodaj pa bo lahko zelo ozek ali zelo širok - odvisno od Q, kar je seveda povezano s konkretno izvedbo EQja.
_________________
LP

[Right-Fi]

[LightBit]

Jaz včasih namerno "zažgem krompir", zato da potem vem kdaj se "začne žgati". Recimo nastavim EQ čisto narobe (pretiravm z filtri ...). Pa tukaj te načeloma nič ne stane.

Princip najprej vsa teorija potem praksa mi nikoli ni šel. Teorija šele ob praksi postane razumljiva.

Prav smešno mi je ko mi kdo tukaj napiše da sem teoretik, ker v resnici sem prej šarlatan.

[LBaudio]

Pri nastavljanju sistemov (tukaj govorim predvsem o full aktivnih sistemih ki so neprimerljivo bolj kompleksni za nastavljanje kot malo eq na nekih pasivnih zvocnikih z dodatkom Subwooferja.

Zadeva gre v principu takole:

meritve raw driverjev brez apliciranih kretnic - na podlagi tega postavimo optimalne kretnice/slope in levele, leveli morajo biti enaki tudi L/D

nato na osnovi impulse response meritev dolocimo delaye za vsak driver posebej in vse skupaj gledamo tudi skozi meritve faze kjer se kazejo anomalije, ki rezultirajo tudi v problemih, ki jih prikazejo RTA meritve in te ponavadi sovpadajo. pri tem postopku na podlagi meritev tudi vidimo ce kateri driver ni v fazi z ostalimi in to uredimo na tem nivoju. FAzna uskleditev driverjev se kaze tudi na maritvi RTA, kjer vidimo kako se v predelu kretnic sestevajo outputi linij.
Lahko si pomagamo s softweri ki preracunavajo equalizacijo ki je potrebna da se doseze House curve ki ga izberemo (seveda ce DSP omogoca delo s house curves, ,....ta postopek se ponovi veckrat - iteracije dokler ne pridemo do max zadovoljivega rezultata. /REW, Smaart, Oudacity, JL MAX,....)
Ne vem kaksne opcije imate na vasih DSP-jih, ampak ce je na tem forumu MiniDSP presezek DSP, potem je vse skupaj bolj kot ne žalost.
Super je ce lahko izbiras tip EQ - parametrika je ponavadi najucinkovitejsa, zelo uporaben je Graficni EQ pei katerem lahko vsaki liniji spreminjamo Q vrednost (kot nekaksen Quaziparametricen EQ), opcija all pass filtrov na kretnicah, 30 EQ bandov na vsaki izhodni liniji (10 x 30 band EQ ali vec...zdaj ze 14-18 kanalov katerim se da pripeti cisto vsako funkcijo kretnic/delayev/EQ.....
Phase is a king.
_________________
For Fast Moving Concerts

Custom Aeroports
Custom car audio installs

2 X WR setter dBDrag street B - 2005