Technics 9600 serija

[mihamusic]

Ojla:

V srednji Å¡oli smo sanjali (ob prospektih) o tej seriji narejeni cca. 1976 ali tako nekako,...

Se zadeve še kar dobijo na www -vèasih za spodobno ceno,...

Ima kdo tu kako izkušnjo s tem ? Kako gre obnova ? Sklepam, da je Boris specialist tudi za to ?

Sexy bi bilo seveda imati cel rack - amp/pre/tuner (SA9600 SU9600 ST9600), kasetar v dveh ohišjihRS 9900, tape RS1500/1700 in SP10

LP : MM

[ajka]

LP

Redko slišano skupaj z Technics zvoèniki :

https://www.youtube.com/watch?v=l6ziynU2a7w
_________________
~ ** ~

[lix]

Nekoè sem imel elcaset te serije, zelo preprièljiv stroj
http://www.technics.com/global/chronicle/rs-7500u/
malo manj preprièljiv je bil "tamali" predojaèevalnik SU9200, je bil samo na èišèenju pri meni, mislim pa da je veèji SU9600 boljši.

lix

[drago67]

že dolga leta imam ojaèevalec technics 8600..robustna izdelava ,dosti moèan,kljub deklariranim samo 2x 73 wat po kanalu na 8 omih ...proti novejšim in boljšim ojaèevalcem ,ga zmanjka v resoluciji in pomanjkanju finih detajlov ,tako v srednjetonskem ,kot visokotonskem obmoèju...za kakšne manjše fešte pa èisto ok zadeva..

[3000ES]

[lix]

Glasbena industrija je toèno to - industrija. Ni pa glavni namen te industrije samo polnjenje žepov pešèice lakomnih in vztrajno menjavanje drugaènih nosilcev glasbenih zapisov na vsako desetletje ali manj,pravi nameni so bolj perfidni.

Kakorkoli, elcaset je bil skoraj muha enodnevnica, za tiste ki tega ne poznate, je bilo nekaj med kolutarjem in kasetofonom, po velikosti in po zvoku. Magnetofonski trak 1/4" spravljen v veèji kaseti nežepnega formata.

Technics je imel meni celo zanimivejše modele kako leto kasneje, naprimer s predojaèevalnikom SU9070
http://www.hifishock.org/galleries/electronics/technics/preamplifier/su-9070-1-technics.jpg

lix

[mihamusic]

Jo IIX:

Poznam - je bila cela serija, pred/konèna (lahko bridged v mono), tuner in equaliser,... Samo to je nižji rang kot 9600,... se pa tudi še najde,...

Naslednje leto 1978 mislim, je prišel pa A1/A2, ki so jih pa izjemno malo naredili in cena je bila stratosferska,...

LP : MM

[lix]

Še kasnejša serija integrircev je dobila meni priljubljene Sanken MT200 konène tranzistorje - SU V8 in SU V6, tudi kasnejši SU V9. Od tu naprej se zame zaène obdobje resnega silicija v ojaèevalnikih.

A1/A2 ,ne vem kaj bi s tolikimi gumbi :-)
Pri nas si je malokdo upal sanjati o SE A5, in še to najbolj zaradi velikih "brisalcev". Se spomnim na tista leta, ko so vse firme ponudile nizkocenovne komplete pred in konènih stopenj, ta Technics SE A5 je bil v takem rangu, pa recimo Sansui BAF/CAF, Yamaha C6/M4, Luxman C120/M120 ... smo malo èudno gledali, preskok iz masivne konstrukcije na lažji pleh je v tistih èasih sicer prinesel lepšo estetiko, a skepsa je bila kar velika. Že èez leto ali dve pa je bila poplava èrne plastike in so cene še dodatno padle, kupovalo se je na veliko, kvaliteta pa samo dol, le paradni konji in še kak model takoj pod vrhom, so imeli spodobno kvaliteto.

[3000ES]

[3000ES]

[lix]

Sem zagovornik ojaèevalnikov brez tonskih kontrol ker:
- neuki in ljudje brez referenc imajo najveèkrat tonske kontrole na plus deset, je glasneje in se lepše sliši :-)
- v osemdesetih so se shematsko tonske kontrole selile v zanko z negativ feedbackom konène stopnje. Verjetno ima svoje pluse, dokler stikalo od bypassa tonskih kontrol ne oksidira. Takrat konèna stopnja izgubi svoj korenèek in palico, dim uide iz tranzistorjev. Èe bi vse skupaj šlo èez stikala 70 let, ki bi zdržala veèletno preklapljanje bi še šlo, a moderna stikala, na nivoju kemiènega svinènika, ne morejo zdržati.

Da pa se audiofili izogibajo equalizerjev kot h križa je pa itak znano. Veèinoma zaradi neznanja, res pa je tudi, da je kvalitetnih equalizerjev bolj malo, so pa. Bi prišparali marsikateri helmholz rezonator z dobrim parametrikom.

lix

[ambasador]

Hifi gre svojo pot: zgodovina je opravila s tonskimi kontrolami.
Svojèas je bilo nekaj polemik okoli tega, na koncu pa je prevladalo, da se težave rešuje tam kjer nastajajo, ne pa s korekcijami, ki vnašajo druge probleme. Da ne pogrevam kar je že @lix nakazal okoli zlorabe/škodljivih navad uporabnbikov. Pa konec koncev èesar ni, se ne more pokvariti ali vsaj oksidirati.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------
offtopic za malo prizemljitve:
Elcaset je bil dobronameren solo izlet. Avdiofili smo vriskali od veselja. Samo da so diskografi dvignili prst/odklonili - kaj ste mone, ne bomo dali predobrega formata ljudem. Se ni prijelo ker nikoli ni bilo za prav lansirano - je kdo videl kakšno glasbeno ponudbo na Elcaset?

Sem veèkrat zasledil pri sosedih italijanih komentarje, da diskografi ne bodo nikoli dali master kvaliteto na trg, ker izgubijo edino orožje/nadzor, ki ga imajo.

Tudi današnje debate okoli hi-res formatov so bolj ko ne pesek v oèi: ja prodajajo, ma skorumpirane fajle. Malo digi artefaktov - et voila.
LP je dolgo veljal kot spodoben format a s problemi in tudi obrabo, kar je bilo sprejemljivo za glasbeno industrijo. Sedaj hitijo digitalizirat (izprat kvaliteto) in izdajat stare uspešnice na LP. Kakovost gramofonov je sèasoma prišla predaleè (ušla izpod nadzora).
_________________
Carpe Diem

[benma]

[bogomir 4051]

Najveèji uspeh hudièa je bil, ko je svet preprièal, da ga ni !

Najveèji uspeh prizvajalcev elektronike pred 40+ leti je bil, da so nas preprièali, da oni delajo dober zvok ne pa knofov in (solidnih) škatelj. Jasno za veèji profit.

Najveèji uspeh nekega zvitorepca iz Škotske pa, da poceni lesena trugica in jermenèek, prekašata, tudi najboljše direktno gnane izdelke. In to firm, ki so imele za seboj moèan razvoj in neomejene resurse.

lpm
_________________
miro

[ambasador]