Laser Turntable (LT) from ELP Japan

[bojc08]

Malo kot novost, ker je toliko audiophilov, ki ne verjame v OPTIKO, ki je format bodočnosti!

Gramofon ki s pomočjo optike igra vinilke. Seveda ANALOGNO!
Seveda obraba vinilk je ničelna!

Konstruktor ne more prodret, ke ga duši novodobni razcvet digitalne dobe.

The Laser Turntable (LT) from ELP Japan is a revolutionary way to revitalize your vinyl records without damage from conventional turntable needles! Listen to crisp analog music never before touched by traditional turntables - all without digitalization.

http://www.youtube.com/watch?v=W_4sooWCh_Y&feature=related

lp
Bojc

[dr.sah]

Mogoče je tudi cena ovira
http://www.elpj.com/purchase/index.html

Samo daljinec je 700 dolarjev.

[fjaka]

dobil sampler iz UK...12 000 GBP...15 000 $....

_________________
šoo mazgoon

[bojc08]

Nisem preverjal cene, ker je zanimiv princip!

Največji problem gramofonov je v MEHANSKO-ELEKTRIČNI pretvorbi.
Pri tem nastaja veliko popačenj in šum!

Ta princip je odličen!

Izgleda, da je stari Japonc imel že vsega novodobnega dovolj in se lotil na pravi način.
Ima pa tudi veliko naročil.
Stvar mora igrat vrhunsko.
To je za moje pojme HI-END.

Samo škoda da pri nas se ne moremo združit in naret kaj takega.

Res škoda.

Lp
Bojc

[fjaka]

je nekaj let od tega...2 , 3 ???...obe ceni sta omenjeni v brošurci za top model...osnovni model štarta pri 7700 GBP...zanimivost...bere samo črni vinyl...no picture disc...
_________________
šoo mazgoon

[ambasador]

Zgodovina tega izdelka sega daleč nazaj.
Prve novice segajo krepko pred leto 1980. Takrat je dvignilo veliko prahu.
Potem se je zadeva odvijala kot soap opera. Menjavali so se lastniki, vedno je samo še malo manjkalo do komercializacije. Tek što neće, drži, nedaj, povuci, potegni...pa se je publika naveličala.

Malo sem že pozabil, menda so to začeli prodajat kakih 15 let nazaj, pa so bili problemi. No, in zadnja leta slišim, da je stvar končno zaživela v smislu da se normalno prodaja.

Nekje sem celo zasledil kratek test, od katerega se spomnim, da so bili začudeni, kako močno prah na plošči ovira reprodukcijo.

Bi pričakoval, da si ga bo kupil ameriški glavni arhiv (Congress Library), ki ima na temo plošč vse kar se da zbrat. Imajo pa SimonYorke. Verjetno tudi zato, ker jim slednji predvaja tudi stare plate premera 40cm.
_________________
Carpe Diem

[zvocnik]

Res je to ze 'zelo stara' tehnologija in precej casa poznana avdio svetu. Tudi mene zelo preseneca, kako mocno vpliva prah na laser saj signal ne prebira na dnu brazde pac pa na poljubno izbrani visini (vsaj tako je razumeti). Sicer je tako, ko gre laser v najglobji del brazde, tam kamor igla 'ne more' (tako razlagajo), je na vsaki uporabljeni plosci gotovo prah. Tako mora biti plosca perfektno cista za optimalen odcitek. Po drugi strani pa nihce od lastnikov ELP-ja tega ni umestil pred klasicen gramofon ampak nekje na njegov nivo s pripombo, da ga je lazje uporabljati. To bi le pomenilo, da zvocno pac ni superioren.
Malo mi je cudno zakaj bi sploh bral signal tako globoko v brazdi, ker brazada oz matrica ni bila narejena z laserjem ampak z 'gramofonom' in tako niti ne morebiti globja, kakor jo lahko naredi mehanski rezalinik?


Lp
_________________
Information is not knowledge
Knowledge is not wisdom
Wisdom is not truth
Truth is not beauty
Beauty is not love
Love is not music
Music is the best !

FZ

[ambasador]

Rezalna igla je ostra kot hudič in je trikotne oblike tam, kjer so naše igle zaobljene.

Optično branje je krasna ideja, vprašanje kako je izvedena. Vprašanje kakšne so omejitve in težave pri izvedbi.

Koliko let (skoraj 20) je rabila cela svetovna industrija, da je pogruntala jitter kot glavni krivec za nezadovoljivo reprodukcijo CD plošč (prvi ki je to oznanjal - Kenwood - pred dobrimi 10 leti). In še danes ne moreš kupiti jitter free player izpod 4000€.
Mislim da ta glavni (Philips in Sony) so že vedeli, a zaradi založniških interesov (Polydor in CBS so njihovi)...nam ne dajo gušta. Potem so nagajali s SCMS - poleg varovanja - negativno vpliva na zvok! Ker so uporabniki popenili, so popustili. Zdaj, ko je CD končno zrel za pravo uporabo, gre ven!
Na, me je zaneslo na Cd, ma samo za primerjavo kako lahko vsaka tehnologija naguzi na probleme, pa jih cel svet komaj reši, kaj šele mala firmica.

Če bi LT vsaj približno izpolnil (visoka) pričakovanja, bi danes bil alternativa glavnim machotom. Kljub paranoični higieni.

PS
še nekaj o zlobi velikih: DAT ni imel jitter problemov, pa še 48kHz vzorčenje so mu dali, kujoni
_________________
Carpe Diem

[stormsonic]

tudi za 1000x večjo vsoto ne moreš kupiti jitter-free CD predvajalnika. Pravzaprav jitter-free CD predvajalnika sploh ne moreš kupiti

Kjerkoli se opravlja A/D ali D/A konverzija, je zraven jitter. Od najbolj nedolžnega, benignega in naključnega (Gaussian) do tistega povezanega s podatki, prenosnim medijem, modulacijo napajalnih linij....

Jitter-free je mit, iluzija, marketing.

[zvocnik]

[ambasador]

[stormsonic]

Za idealno reprodukcijo bi bila potrebna odsotnost jitterja, oziroma čim manj.

Zamisli si digitalni signal, kot je na sliki spodaj. Vrhovi so digitalna "1", doline so digitalna "0".

Dokler se signal prenaša znotraj računalnika, npr. snemanje iz USB na trdi disk, snemanje iz diska na CD, streamanje iz računalnika na SB Classic ali Touch,... ne moremo govoriti o jitterju. Tudi pravilnost podatkov štima, ker se izvaja CRC kontrola (cyclic redundancy check). Mora biti res nekaj hudo narobe, da pride do bitne napake in dobiš "CRC Error".

Zdaj pa gremo k audiu in S/PDIF signalu. Istočasno se z enim signalom prenašajo podatki (data) in takt (clock). Gre za t.i. bi-fazno kodiranje, kjer se podatki kodirajo s taktom.



Na strani DACa imaš sprejemni čip (npr. CS8416,...), ki iz prejetega signala razbira podatke in takt (clock). Ekstrakcija takta je čisto analogni proces, prav tako je prenosni medij (kabel) popolnoma analogni medij.
Če bi se prenašali samo podatki (data), potem bi lahko govorili o digitalnem signalu. Ker se zraven prenaša še takt (clock), vse skupaj ni čisto digitalni signal, ampak RF signal. Za čimbolj neokrnjen prenos RF signala je treba upoštevati RF pravila (impedančna prilagoditev konektorjev, kabla,...), ker vsaka nepravilnost rezultira v spremenjeni obliki signala.

Sprejemni čip razbira podatke iz spremembe oblike signala, kadar gre signal iz "0" v "1" ali obratno, iz "1" v "0". Karkoli, kar vpliva na obliko tega signala (kabli, konektorji, napačna terminacija, motnje v napajanju,...) pomeni, da vpliva tudi na takt (clock), ki ga sprejemni čip razbira iz prihajajočega signala.

Preklopimo v glavi na časovno domeno. Če si kdaj opazoval karkoli na osciloskopu, potem je X-os časovna os, Y-os pa amplituda signala. Če signal v časovni domeni niha, pomeni, da bo receiver napačno razbral takt iz prihajajočega signala. Podobno, kot bi pri analognem gramofonu cel gramofon vibriral oziroma bi igla nihala v brazdi.


Moralo bi biti res hudo narobe, da bi nastala bitna napaka, torej da bi namesto digitalne "1" receiver prebral digitalno "0". Podobno kot pri gramofonu, bi moral biti hud tresljaj, da bi igla preskočila.

Se pa to nihanje digitalnega signala oziroma "jitter" manifestira na zvoku. Podobno, kot bi dal zaveso čez zvočnik. Nejasni vokali, izguba 3D občutka, neprecizni doneči basi, ostri visoki,... Jitterja samega ne moreš slišat, lahko slišiš samo njegov vpliv na zvok.

Dosedaj je bilo govora samo o prenosu sugnala. Potem imaš še vpliv napajanja. Receiver čip in DAC čip sta blazno občutljiva na šum in nihanje napajalne napetosti.

Koliko jitterja je torej najbolje? Čim manj.

Ampak govoriti o jitterju brez konkretnih številk je nakladanje v 3 krasne Vzemimo za primer, da je 200 nS (nano-sekund) jitterja neslišno, kot nekateri navajajo. Ja, ampak KJE je to merjeno?

Recimo, da imamo clock z 24.576 MHz, kot je v Dacmagicu. 200 nS jitterja pri 24.576 MHz pomeni cca 50 mS (mili-sekund) jitterja pri 100 Hz Katastrofa.
Kaj pa 200 nS pri 100 Hz? To pomeni cca 840 fS (femto-sekund) oziroma 0.84 pS pri frekvenci 24.576 MHz. To je že hudo dober clock

To so bili seveda ekstremni primeri.

Če komu da, nekaj več na to temo: http://www.audiocircle.com/index.php?topic=90220.msg890849#msg890849
Pozor na besedno zvezo "I have a lot of respect for". Gre za meritve SB Classica

Da nadaljujem:
Ja, če bi uspel v eno napravo spraviti celo glasbeno kolekcijo in potem izvesti D/A konverzijo, bi bilo super. Ampak to ne sme biti hard disk, spominske kartice bi bile mnogo bolj primerne. In definitivno izolirat napajanja posameznih sklopov, da ni medsebojnega vpliva.
CD predvajalnik je dobra osnova, v teoriji, ampak v praksi se ni najbolj izkazal. Že napajanje servo mehanizma, ki krmili laser, vpliva na napajanje DAC čipa. Odpadejo pa vsi problemi glede prenosa signala na razdaljo do zunanjega DACa.

Raznorazni reclockerji so super v teoriji, v praksi ni tako idealno. Več elementov, več sklopov, večji jitter. Če si ga kiksnil na začetku, ne moreš čudežno odpraviti jitterja. Tudi ASRC (asinhroni konverterji), ki so reklamirani kot čudež, ki odpravi jitter, so to samo na papirju. Jitter na vhodnem signalu samo premaknejo v drug del spektra in ga redistribuirajo, razpodelijo. Ko je enkrat jitter "zalepljen" v vhodni signal, je konec. Game over. Ni čudežnega zdravila, da bi ga odpravil, nekako "odlepil", da bi ostal samo originalni signal.

Mogoče bi lahko dodal še dvojni PLL v zunanjem DACu, ampak spet so problemi z prenosom signala od izvora k DACu.

Ali pa I2S, da bi ločeno prenašal Bit clock, Word clock in podatke (data), ampak potem imaš 3 povezovalne kable, namesto enega kot pri S/PDIF.

Še najbližje idealu so zame SB, če bi le imeli vdelan boljši DAC konverter, boljši analogni del, izolirana napajanja posameznih čipov in manj šparanja na materialih. Seveda bi tudi cena bila druga

[bogomir 4051]

Iz vseh teh razlogov, ki si jih navedel, sem se pred skoraj 3 leti odločil za mrežni streamer Linn Majik (z Dynamik PS). Vso muziko imam na NAS-u. Sem zelo zadovoljen.
LpM.
_________________
miro

[urosst]

malce razmislimo o epl,že na začetku ima sistem dva mehanska
krmilna sistema
-višina
-sled
ta dva sistema imata vedno lastno nihanje in še motnje od okolice
prah,neravnina plošče,vibracije okolice.

poleg ima laserski vir tudi lasten šum.

že to nam pove ,da tehnologija ni superiodna ampak le stvar
marketinga.

[bojc08]

Tema je bila o gramofonu.

Zanimivo, da noben ne napiše slabih lastnosti klasičnega gramofona???

Iskanje kaj bi bilo s laserskim narobe je ne konstroktivno!

Ker pa se že omenja Jitter in ostalo, pa bom samo to omenil, da pred 20 leti, ko sem o tem govoril in meril, še marsikdo ni vedel o čem govorim. Pa tudi modificiral sem takrat za dosti znancev!
Tudi industrijski merilnik Jitter-ja imam že vrsto let.
Opažam pa da se kar ponavljajo gradiva iz tujih diy forumov, kot so jitter, asinhrono ali sinhrono in clock.
Namreč dosti več negativnih pojavov se dogaja v digitaliji, kot so navedeni na tujih forumih!

PC ko izvor je slab zato, ker se preveč motijo vezja (interference) med seboj. Na sami matični plati!

Lp
Bojc