Squeezebox tema

[mestn pu]

http://www.teddypardo.com/powersupplies.html

Hmm.
Le zakaj Teddyreg(in še kdo) izdeluje PSUje za digitalne komponente, če naj bi te ne rabile nič drugega za napajanje kot navaden polnillec za mobilni telefon, tak, kot ga priložijo ob nakupu raznih digitalnih virov?
_________________
Great people talk about ideas, average people talk about things, small people talk about other people.

[vojko]

Hmmm.., glavni namen tele Teddyreg so za pre., power., phono., cd prvenstveno. O napajanjih difitalije in dacev ne govorijo..

Zakaj? Ja da zaslužijo ne, zakaj pa drugega?

Fantje, res ne iskat stvari, tam kjer jih ni in mistificirat.Digitalni signal je bistveno manj kompleksna in enostavna stvar kot analogni.

Ce poenostavim, je isto kot pismo. Da bo prišlo moraš nalepit znamko.
In ko pride je to to. Če nalepiš dve, osem ali petnajst se ne bo zgodilio povsem nič drugega, kot če eno.

Poglejte, video streaming je neskončno kompleksnejši, uncompressed RAW bit rate 732Mb/ps 4:0:0 gre za ogromno količino informacij. Pa ni povsem nič odvisno od napajanja,kablov itd...
Pismo pride, ali pa ne pride. In če ne pride je black-out.
En wave ali flac sta proti tem popolna preproščina.

Kot pravi Anzec gre za zaporedje 1 in 0, in že v navadnem računalniku se ne izgubi prav nič.
Če se, pa je napaka drastična. Ni tako kot pri analognem signalu (da jo slišimo kot slabši signal-zvok) ampak je drastična.
Pri sliki je lažje predstavljivo kaj se zgodi, ker jo lahko gledaš. Enostavno popolnoma cela razpade v kocke. Je ni več.

Digitalija ne pozna vmesnih motenj da ekran šumi, je slika malo slabša, ena črta čez kot pri analognem signalu. Je ali pa ni.

Od pretvorbe digitalnega signala naprej je pa seveda druga pesem.
.

[anzec]

[mestn pu]

[vojko]

Ma, dac seveda rabi, vsak spodoben ima zadovoljivega že notri.
Ne gre za nikakršna sofisticirana napajanja ala lampaški pre in končne recimo, povsem bazične stvari.
Nima kaj stat več kot 30€, da dela vrh glave ok. Še bolje pa baterijsko, 5€ pa mir, kakih 500€?

[mestn pu]

[anzec]

Analogen signal je pač nihanje napestosti od ene do druge vrednosti. Hitrost nihanj (frekvenca) nam daje višino tona (počasnejše = bass), višina nihanja (amplituda) pa glasnost. Nihanje je podobno kot v električni napeljavi, samo da je tam konstantna frekvenca 50hz in konstantna amplituda.
Digitalen signal pa je zaporednje 0 in 1. Na strojnem nivoju je to predstavljeno recimo kot neka napestost. Recimo 0-2V je logična 0, 3-5V je logična 1. Tukaj vidimo, da ima izvor lahko velika nihanja, prav tako se v kablovju lahko izgubi nekaj, kar ne vpliva na končni rezultat. Sprejemnik mora ob prenosu uskladiti uro z oddajnikovo (kako to naredi v nadaljevanju). Ob vsakem taktu ure, oddajnik nastavi napetost na logično 0 ali logično 1, sprejemnik pa nato z nekim zamikom (zaradi prehodnega pojava) prebere to napestost. Na tak način dobi konstanten tok 0 in 1. Za 16bitno vzorčenje rabi 16 binarnih vrednosti. To pomeni 2^16 vrenosti, ki nam povejo, kolikšna je v tem časovnem trenutku vrednost ANALOGNEGA signala. Tako dobimo točke, ki so časovno enako oddaljene, iz katerih DAC generira analogni signal, tako da jih sinusno poveže.


Sinhronizacija ure oz takt se pa zgodi, pri fronti signala (to pomeni pri prehodu iz 5v na 0v (negativna fronta) oz obratno (pozitivna fronta)). Fronta ni čisto navpična.

http://en.wikipedia.org/wiki/Differential_Manchester_encoding
Slika nam prikazuje podatke in digitalen signal. Zadnji signal je signal zakodiran z uro in takega uporablja spdif protokol za prenos zvoka - dve muhi na en mah.

Zdaj pa pozor. Če sprejemnik (v našem primeru DAC) nima svoje ure in kot uro uporablja oddajnikove fronte, lahko te frone ne zazna čisto natančno, zaradi moten v signalu (upam da nam je jasno da fronta ni čisto navpična in zaradi tega lahko kdaj malo prej oz. kasneje zaznamo fronto na sprejemnikovi strani). Recimo vzorci so na vsakih 22,7mikro s, prehode pa zaznamo enkrat na 22,6, enkrat na 22,8 mikro s. Temu pravimo jitter to dejansko popači signal in je odvisno od kvalitete izvora in prenosa!!!
Naj omenim to, da podatki (vrednosti) se bodo 100% prenesli, vendar ura pri sprejemniku pa se bo sprožala na ne čisto enake intervale, kar bo prineslo do popačenja signala
http://media.soundonsound.com/sos/feb07/images/digitaljittereffects.l.jpg
Rdeče točke nam kažejo, kje dejasnko je vzorec signala, črne črte, pa kje smo mi vzorčili. Opazite, da časovni intervali niso enaki, kar se ne more zgoditi, če ima sprejemnik svojo uro.

Če ima sprejemnik (DAC) svojo uro, je signal skoraj 100% pravilen (oz 100% neodvisen od prenosa in izvora) in je popolnoma vseeno, če je zelo slab dgitalen signal.


Do sedaj sem bil trdno prepričan, se ima vsak dac (400e+) svojo uro, kar pomeni da je popolnoma imun ja jitter, ker pač ve, da so te vrednosti na vsakih 22,7ms in po teh vrednostih tudi generira signal.

No, zdaj je vprašanje, kateri daci imajo svojo uro in jo samo sinhronizirajo z izvorom in kateri daci uporabljajo fronte za uro.

Vem da dražji daci imajo svojo uro, zanima pa me ali imajo tudi srednje dragi in poceni daci svojo uro. Ker če je nimajo, se posipam s pepelom. Če je nimajo to pomeni, da bo idelani generator analognega signala generiral malenkost popačen signal, ki JE odvisen od izvora in prenosa digitalnega signala.

To je napisano zelo poenostavljeno, vendar sem hotel zajeti samo glavne stvari, ki so za nas pomembne.

[mito11]

Zelo lepo razloženo. Hvala.

[stormsonic]

@anzec

Tisti "dve muhi na en mah" je pravzaprav slabost S/PDIF protokola, saj je zraven kodiran takt (clock-ura).
Tudi če ima DAC svoj clock, še ne pomeni imunosti. Urni signal moraš peljati nazaj k izvoru. Recimo en sam MASTER clock, kot v kakšnem snemalnem studiju, ki bi ga peljal na vse komponente, potem bi bila to optimalna kombinacija.

Tudi če imaš 2 uri, eno daš v DAC, drugo v izvor (CD player, Squeezebox,....), ne bosta 100% sinhronizirani in bo prihajalo do bitnih napak (pokanje, šum, izpad signala).

Smo pa to že predelali podolgem in počez v drugi temi: http://www.audio-kontakt.com/forum/viewtopic.php?t=2832&start=15. Lahko nadaljujemo tam, da ne zasmetimo teme o Squeezeboxu.

100% imunost na jitter je samo marketinško govorjenje, digitalno še zdaleč ni perfektno. V gornjem linku je nekaj dodatnih linkov, ki se jih res splača prebrati.
_________________
My DMM will go only to 10, maybe your DMM can go to 11?

[mestn pu]

Storm, hvala za odlično, nam, uporabnikom razumljivo razlago.

Pri SBju opažam drugačne "muhe" odkar streaming poteka z SSDja.
Lahko si samo mislim, da je to zaradi OS protokolov, ki nativno še vedno bolj podpirajo HDD protokole kot pa SSD protokole.
Vseeno pa mašinca z SSDjem deluje toliko stabilnejše in hitrejše, da so mi "muhe"SSDja všečnejše od zatikanja, zmrzovanja in sesuvanja Logitech Mediaplayerja z HDDjem.
_________________
Great people talk about ideas, average people talk about things, small people talk about other people.

[anzec]

[mestn pu]

Dva dni nazaj sva debatirala z someščanom-soforumašem, ki se je streaminga lotil radikalno.
Na audio Linux platformi z SSD serverjem.
Popolnoma verjamem, da OS, ki jih uporabljamo za vsakodnevne potrebe audio Linux platformi ne sežejo do kolen.
Doma me čaka MSATA disk, ki bo preko IDE-SATA vmesnika deloval v Atomu. MSATA je velik samo 5X2cm. Seveda bo poganjal SBjčka.
Samsung je že dal ven vso svojo serijo SSDjev v MSATA formatu, torej je MSATA standard prihodnosti.
Več kot strinjam se z someščanom, ki je opazil, da starejše matične preprosto igrajo boljše kot novejše.
Strinjal bi se, da verjetno zato, ker so imele več funkcij podprtih na matični kot sedanje, ki jih že vsaj 5 let podirajo kar v procesorju.
Zakaj?
Največja sprememba v zvoku mojega sistema se zgodi, če zamenjam napajalni kabel na- PCju!

Ni logično, ampak tako je.
O vzrokih za to marsikaj samo-sklepam. Bom pa to obdržal za debate z prijatelji kot je moj someščan, Stormy in drugi, z vsemi, ki imajo aplikativne izkušnje z digitalno pretvorbo, saj je ta dosti bolj presenetljiva in "muhasta", kot bi pričakovali..
_________________
Great people talk about ideas, average people talk about things, small people talk about other people.

[anzec]

[mestn pu]

Dvomim, da DAC priklopljen na SB uporablja kak drug clock.
Če je bil priklopljen na CDP, je CDP uporabljal clock DACa.

Tehnično plat povezave dosti bolj od mene pozna Stormsonic..


DAC je Stylos, PAN modul, 24bit, reduciran na 16bit pretvorbo, vgrajen v Hajdinjak labs tube platformo.

Trik Stylosev je bil ravno v tem, da so konstruktorji skapirali, da(njihov opis na linku) http://www.6moons.com/audioreviews/stylos/had.html

Tudi..
Avtor se je rad pohvalil, da med HAD, STYX in PAN moduli sonično ni velikih razlik.
Prednost "poroke" že tako "organsko" zvenečega DACa z kvalitetnim tube bufferjem je, da z zanj primernimi lampami, bypassiranimi z Mundorf SIO MKPji na Jantzen Supreme(oboji kondiji dokazano hiper muzikalični), "organski zvok", ki ga je tako težko doseči pri modernih DACih, še krepko pridobi.
Na napajanju je enak kondenzator kot ga vgrajuje Unison research v Simply 845, elki pa so RIFA, ki zelo pripomorejo k pravilni predstavitvi globine odra in dinamike napram prejšnjim Panasonic FC.
RCA vtiči so vsi WBT 210Cu, Nextgen, RCA plugi Eichmann Silver Bullet(oboji so imuni na eddy currents, kar se več kot sliši). BNC vtič je Oyaide http://www.oyaide.co.uk/Oyaide-pics/871113.SLSB-BNCplugset.jpg
Ne zaradi šminke in imena firme, temveč zato ker je dokaj napisanega o tem kako pomembno je, da je konektor narejen tako, da ni cokla pri prevajanju signala.
Ožičenje znotraj in zunaj je komplet moje, narejeno ročno, v široki teflonski izolaciji. Materijal za čisto vse žice je popolnoma identičen, vsi preseki žic so prilagojeni aplikaciji v kateri delujejo..


Ko sem dobil Hajdinjak Stylosa, sem imel CDP NAD502, ki ima vgrajenega enega namuzikaličnejših DACev in poleg njega še Marantz 63SE, Ken Ishiwata signature, še en CDP, ki ga odlikuje njegov odlično "zveneč" DAC, ki pa ne zveni tako "organsko" kot PAN ali NAD502, zato pa premore fenomenalen stage-stereo globino, višino, medtem ko NAD502 lahko očitam samo to, da igra zelo "nearfield" v primerjavi z omenjenima.

Ravno tedaj so se kresala mnenja kateri DACi v CDPjih so bili najmuzikaličnejši.
Zanimivo, da so trendi sedaj šli v drugo smer.

Na tujih audio FB skupinah zato najdemo komentarje kot: "Danes vsi DACi zvenijo našpičeno".

Stylos je nekoč očitno bil na pravi poti, ko je "žrtvoval"bit rate na račun boljšega zvoka.
_________________
Great people talk about ideas, average people talk about things, small people talk about other people.

[simonceli]

"Ko sem dobil Hajdinjak Stylosa, sem imel CDP NAD502, ki ima vgrajenega enega namuzikaličnejših DACev in poleg njega še Marantz 63SE, Ken Ishiwata signature, še en CDP, ki ga odlikuje njegov odlično "zveneč" DAC, ki pa ne zveni tako "organsko" kot PAN ali NAD502, zato pa premore fenomenalen stage-stereo globino, višino, medtem ko NAD502 lahko očitam samo to, da igra zelo "nearfield" v primerjavi z omenjenima".

Če prav razumem iz tega konteksta. trdiš, da CD63 K.I ne igra "organsko" v primerjavi z NAD 502 ?

Glede na to, da poznam dobro ob CD playerja, priznam Marantza malo bolj, trdim, da če stojiš za to izjavo, ti pade vsa tvoja kredibilnost o zaznavanju razlik med sprehajanju po tuningu aparatur.