OJAČEVALCI NA "ELEKTRONKE"

[kidhoward]

Zelo zanimiv proizvajalec je tudi Glenn Croft. Ojačevalnike proizvaja že 30 let in ne da veliko na izgled. V začetku kariere so se našli OTL monstrumi, ki so poželi lepe ocene. Pa tudi mali micro predojačevalci.

http://www.croftacoustics.co.uk/reviews/1_rev.html

Danes v predojačevalcih uporablja izključno JJ Electronic ECC83. Pri tem pa tudi prizna da so OTL predragi, ker zahtevajo ogromno dela in da so poleg tega zelo občutljivi na izbiro zvočnikov.

Zato meni, da je dosti lažje izdelati vrhunski MOSFET ojačevalnik, katere je začel izdelovati pred nekaj leti.

Zanimiv je tudi zato, ker se izogiba po njegovem mnenju predragim "dodatkom" in ga zanima samo zvok.

Lep članek o njegovi zgodovini:

http://www.6moons.com/audioreviews/croft/croft.html

V njem so dizajni iz časov, ko so ga dobili v roke "guruji marketinga" in so tudi cene poskočile. Danes pa je stvar postavil tako, da je na prvem mestu zvok.

[classicaudio]

Ko je že debata o lampaših, me zanimajo vaše izkušnje z ojačevalci domače proizvodnje..Šebart, TRM ...pa mogoče še kakšen, ki se ga ne spomnim. lp

[Senca]

[zaveznik]

Ima kdo kaj izkušenj z Ayon Audio ojačevalci; bivši češki Viac, kjer tudi izdelujejo elektronke za njihove ojačevalce.

[classicaudio]

Kaj pa hrvaški Sound carrier? Cene so kar sprejemljive. lp

[ajka]

Še enkrat

LP

Ko smo (ste) že pri "lampaših" !!??
Večina lampašev manj kolorira, boljše riše timbre kot večina tranzistorjev v istem cenovnem razredu ...
Med novejšimi izjavami Vladimirja Sushurina - Lamm je ta, da še ni bil izdelan "tranzistorski" ojačevalec in ga tudi on ne zna izdelat, ki bi lahko bil bolj veren v reprodukciji kot lampaš !!!




Kako lahko samo po teh. specifikacijah ali meritvah na testu vemo ali sploh , kaj ta dva 24w ojačevalca zmoreta ?????

@Nomad , kako lahko "ti" "izmeriš" kvaliteto "lampaškega ojačevalca" , če je primerjava z "živim zvokom" brezpredmetna, kot praviš "teologija" ?
_________________
~ ** ~

[nomad]

Najprej objektiviziraj kaj je to kvaliteta. Potem pa bomo to brez problema izmerili.

Brez objektiviziacije se ne da nič izmeriti in tudi pojmi nimajo brez objektivizacije nobenega pomena.
Pojem kvaliteta je prazen, nima nobenega pomena in nihče ne ve kaj v resnici naj bi pomenil, dokler ga ne objektiviziramo.

To sem hotel dopovedati ob tistih opisih a la zapeljiv zvok, globina zvoka, sladki visoki itd – to so neobjektivizirani izrazi in nimajo dejanskega pomena. Tako se izraža teologija in ne znanost.
Uporaba takšnih izrazov v opisu zvoka kaže na pomanjkljivo znanje audiofilov.
Tak primer je recimo opis da je sistem zvenel zelo emocionalno.
Avtor opisa je prav gotovo nekaj doživel, nekaj se mu je zgodila kar hoče sedaj opisati, ampak ne najde besed in zato se poslužuje animizma – tisto kar je čutil sam, zdaj pripisuje stvari, audio sistemu.
(“ANIMIZEM JE ZNAČILNOST MIŠLJENJA V ZGODNJEM OTROŠTVU, KO OTROK ZNAČILNOSTI ŽIVEGA PRIPISUJE NEŽIVIM STVAREM IN PREDMETOM.”)

Ker je težko objektivno opisovati zvok, sem predlagal da se opisujejo spremembe pri reprodukciji glasbe. Tako se naši vtisi lažje objektivizirajo. In laže se med razumemo med sabo.

Ajka, izrazi s katerimi večinoma opisuješ svojo audio izkušnjo niso objektivizirani, nimajo pomena v dejanskem stvarnem svetu.
Po domače povedano, mitologiziraš audio. To je religiozen, teološki odnos do stvarnosti.

Pojem kvalitete je v tvoji glavi, drugi ne vemo kaj pomeni, dokler ga ne objektiviziraš.
Ti si ga sicer projiciral v aparaturo in misliš, da si ga tako objektiviziral.
V resnici pa je to animizem, oblika religije, zato pojma kvaliteta nisi objektiviziral temveč si ga mitologiziral.
In tudi zato pravim temu teološki pristop, ker realnost razlagaš s tistim kar je v tvoji glavi. Kvaliteta je naš, človeški pojem – v svetu okoli nas, v realnosti kot tak ne obstaja. Nič ni kvalitetno samo po sebi – to lastnost mora stvarem pripisati človek, ta lastnost ni lastna stvarem, je samo v glavah ljudi.

Kar ti pravzaprav sprašuješ je kako naj na neki materialni stvari izmerimo predstavo kvalitete, ki je v tvoji glavi. Zato moraš to najprej objektivizirati - povej kateri parametri predstavljajo po tvoje pojem kvaliteta, pa bomo izmerili.
Meriš lahko samo posamazne parametre. Pojmov pa se ne da meriti in kvaliteta je pojem.

Verjamem, da imaš veliko izkušenj v audio, ampak dokler jih boš obravnaval na tak način, izkušenj ne boš mogel prenesti v znanje.

[tromba]

Nomad,


zakaj pa ne? Vsakdo po svoje dojema svet. A je to narobe? Ravno zaradi različnega dojemanja NIKOLI ne bomo prišli skupaj glede teh stvari. Nočem nič o tem, kdo ima prav in kdo ne, ker ima vsak prav na svoj način in meni se to zdi ok. Svet je pisan...

[Njegoš]

@nomad

To bi moral strest iz rokava brez, kaj bi bilo, če bi bilo, da bi bilo.

Lp

[nomad]

[mestn pu]

[nomad]

Mestn, ja, emocionalni naboj je nekaj, kar si vsi želimo pri reprodukciji. Ampak ta naboj je v glasbi in izvedbi. Emocionalnega naboja pa ni v audio opremi, ni v ojačevalcih, zvočnikih itd. Če emocianlenga naboja ni v glasbi, je ni audio opreme ki bi ga lahko vcepila vanjo.

Čustvene vtise pa v meni spodbuja predvsem glasba sama, vitruozna izvedba prispeva samo k intenziteti in načinu dojemanja. Lahko poslušam še tako virtuozno izvedbo, če mi glasba ne sede, čustev ne bo. Vedno je neka optimalna mera med samo skladbo in njeno interpretacijo, ki ta čutsveni naboj poudari. Tu mi takoj pade na pamet Glenn Gould, njegov emocionalni naboj doživiš tudi ko ga poslušaš prek najbolj navadnega radia. Kakšni pusti, tehnicistični izvedbi pa tudi najboljša audio oprema na svetu ne more pomagati, emocionalnega naboja ne bo.

Jedro problema pa je najbolje zadel Jernejc in tule ga citiram, saj bi bilo pametno da si nekateri še enkrat preberete in o vsem tem malce razmislite:

[mestn pu]

Kot sem rekel.

Parni harmoniki lampašev delujejo na človeško psiho kot feromoni.
So lampe ob katerih emocionalno nabiti prezentaciji glasbe človek uživa in so lampe, ob katerih ista glasba zveni neverjetno prazno, ker očitno teh harmonikov ne poudarjajo dovolj.

Eden mojih ampov špila perfektno, ker pa je v všečnih harmonikih samo povprečen, ga uporabljam samo za območje od 200Hz navzdol in od 15000Hz navzgor.

Prodajanje lampašev in priseganje nanje še ne pomeni pretencioznosti prodajalca.

Razumeti IT komponente pomeni razumeti IT Dolce Vita poglede skozi zgodovino(v to, novejšo verzijo D.V. se je vtirila recimo Vespa) in vso zgodovino njihove uporabne, glasbene-sakralne umetnosti, ki je zelo tipična zanje in vtkana v njihov stil življenja.
K sreči sem spoznal dovolj veliko različnih Italijanov in Špancev, ki so izjemno preprosti napram Lahom, da Lahe in njihove nišno naravnane inženirske izdelke (Ducati, Ferrari, itd, itd) toliko lažje razumem.

Ker sem se že kot mulo drl skupaj z drugimi po cest, Voooolarrre, ooooo.
_________________
Great people talk about ideas, average people talk about things, small people talk about other people.

[nomad]

Tu se s tabo strinjam, lampe imajo bolj eufonična popačenja ko so pod stresom, kot pa tranzistorji.
Poanta pa je v tem, da če hočeš dobiti tiste eufonične harmonike moraš terati ojačevalec v distorzijo.
Ampak to so še vedno popačenja in ne emocije.
In parni harmoniki sami na sebi ne bodo imeli takega vpliva na človeško psiho. Če jih poslušaš izolirano od glasbe boš slišal samo piskanje, ki ne bo vzbudilo nobenih emocij.

Eufoničnost popačenj je najbolj razvidno če poslušamo kakega ne preveč dobrega kitarista. Na clean bo zelo težko poslušati zatikanje prostov in nespretno igranje. Ko pa bo vključil distortion ali overload, bo pa kar naenkrat vse bolj tekoče, poslušljivo, lahko bi rekli celo bolj melodično in muzikalno. Res bo potem lažje poslušati, ampak kitarist ne bo nič boljši in tudi njegovo igranje ne. Pa še nekaj, distorzirana kitara nam bo zvenela bolj melodično, ampak poslušati je ne bomo morali ravno dolgo časa, ker bo utrudila naša ušesa. Akustično kitaro lahko poslušaš cel dan, pa boš na koncu spočit in nabit z energijo. Po parih urah soliranja na električni kitari pa še najbolj zagrizene metalce začne boleti glava.
Če bi imel ojačevalec zato da bi distorziral, potem ni dileme, tu so lampe kraljice brez konkurence. Ampak jaz nočem, da v mojem sistemu ojačevalec igra kar naprej v clippingu in mi zato ta prednost lamp ne pomeni nič. Za kitariste pa je to raj na zemlji.

Gornjo izjavo Vladimirja Sushurina – Lamm pa je treba razumeti v kontekstu tega, da izdeluje univerzalne ojačevalce. Takšne ki se bodo morali spopasti s sodobnimi zahtevnimi zvočniki, ki jih bodo veselo silili v distorzijo. S takšnimi zvočniki rabiš vsaj 1000 tranzistorskih Watov ali pa lampe, da glasba sploh zaživi.
Če bi imel takšne zvočnike, potem bi se tudi jaz verjetno raje odločil za lampe kot pa 1kW tranzistorjev. Ne samo zaradi cene in popačenj (če so že, potem je res bolje da so eufonična) ampak zato ker tudi jaz malce boleham za OKMjem. Na koncu si je treba le priznati, da je audio naš hobi in da ni vse samo v poslušanju glasbe in naše odločitve zato niso vedno racionalne. Zato tudi razumem to zaljubljenost v lampe, sam se recimo ne morem upirati kakemu privlačnemu kolutarju ali ročki – kar se tiče teh komponent se zelo težko prepričam v realni izbor, ker me nekatere zaradi meni neznanega razloga tako privlačijo, da jih moram imeti, ne glede na sonični potencial. Ampak to je naša osebna distorzija in ne smemo je projicirati v komponente. Če nam je nekaj bolj všeč, to ne pomeni da je to avtomatično tudi objektivno boljše.


V kombinaciji univerzalnega ojačevalca in pasivnih zvočnikov bo pri nabijanju glasbe skorajda brez izjeme naprej pokleknil ojačevalec. Pri aktivnih zvočnikih pa se mi še ni zgodilo, da bi ojačevalce spravil v clipping – če pretiravam samo slišim tuljavo zvočnika kako butne do konca, ojačevalec pa ostane stabilen.

Če pa je sistem maksimalno optimiziran in med reprodukcijo ne prihaja do takšnih distorzij, potem je popolnoma vseeno ali je ojačevalec na lampe ali tranzistorski.
Ojačevalec je ena redkih komponent, ki se jo da narediti transparentno do te mere, da njegovega vpliva dejansko ne zaznamo. Ampak zato mora biti karseda optimiziran, to pa je zaenkrat izvedljivo samo pri aktivnih zvočnikih (kar ne izključuje možnosti, da to ni možno narediti tudi s pasivnimi zvočniki – imam na oku eno tako kombinacijo, ampak je treba še preveriti).

[ajka]

LP

@ Nomad ... ... zavijaš in zavijaš v "celofan" nekaj , kar nima vsebine, je pa "elegantno" zapakirano ...
Samo enkrat ti bo tudi "celofana" zmanjkalo ...
Ampak odgovora kakšno metodo, merjenja , odkrivanja "kvalitete" (da ne bi spet filozofirali si poglej definicijo "kvalitete") audio aparature, tukaj konkretno ojačevalca na lampe imaš ti, še nismo slišali !!??

Nam žal večini "bog" ni dal teh "zmožnosti" zato bi radi izvedeli ta tvoj način...
Morda bo tvoja metoda celo tako uporabna, da ga bodo sprejeli za svojega "bolj ali manj znani audio kritiki" "audio revij" ali pa jo bodo uporabili pri svojem delu tudi "audio konstuktorji"



Morda poznaš razlike med tema dvema, ju lahko "oceniš" s tvojimi metodami kam sodita
_________________
~ ** ~