Napajalni kabli - kje tiči "trik"

[krokar]

Pod razno ne mislim, da bom tule koga, ki je prepričan v čudeže, ki bi jih naj bili sposobni na sistemu ustvarjati raznorazni kabli, spreobrnil, niti od tega nebi nič imel!Edina pobožna želja mi je, da bi naivne in začetnike odvrnil od tega, da bi namesto v ustrezne zvočnike ali ojačevalnike velike denarje investirali v neke štrom kable.
Če pa govorimo o nekem finem tuningu sistema, bo stokrat boljši rezultat dal tuning poslušalnice.
Sem pa opazil, da sedaj audiofili drug drugega sploh več ne sprašujejo "katere zvočnike, kateri ojačevalnik imaš?", temveč je sedaj glavna fora žica ali šuko vtičnica!
Tako hitro se lahko ljubiteljstvo spremeni v dekadentnost, da ne rečem v hohštaplaraj!

[pasuljaris]

[Numb]

Krokar, ne verjameš v kable, v boga očitno ja, kabel je vsaj otipljiv.

Absurdno je pa to, da je v tej temi procentualno tvojih postov veliko, veliko preveč, vsaj 100%, nisi si pa lastil niti enega kabla, verjetno niti nisi slišal nobenega.

Mislim da smo vsi že naveličani tvojega enega in istega žlabudranja, pusti ljudem da berejo in debatirajo o stvareh ki so jim zanimive.

[mestn pu]

[krokar]

[delfinus]

Vrhunski napajalni kabel se, da naredit pod 200 EUR od tega cca. 3/4 cene odpade na IEC in Shuco konektorje.

lp, d.

[Numb]

Nikoli nisem niti imel omare, ne vem o čem blodiš, katero mojo izjavo si obrnil tokrat, ne vem.
Prvi hi-fi, oziroma glasbeni sistem sem si lastil okoli leta 90. Sicer je bilo vse skupaj bolj ubogo, ampak kaj hočem.

In ja, spremljam večino tem na forumu in poskušam izluščit iz vsake nekaj poučnega, tudi o napajalnih kablih, katere sem vsaj sprobal, za razliko od tebe.

[audio_holic]

Ob branju te debate se mi poraja zelo lucidna primerjava. Debata ali je mrežni kabel nateg ali ni, je ista pašta kot ali bog obstaja ali ne. Vsaka stran bo goreče zagovarjala svoje stališče in debate se lahko vlečejo v nedogled. Vendar debata o kablih nima veze z filozofijo ampak z fiziko.


Sam sem mnenja da je na določenih aparaturah vpliv mrežnega kabla zaznaven, vendat je učinek krepko precenjen glede na vložena sredstva (mislim na dražje kable). Interkonekti in zvočniški kabli so druga zgodba...mrežne filtracijske letve tud i


Me pa zanima...ali je kdo na tem forumu, ki zna fizikalno razložit vpliv cca1 m kabla pri prenosu napetosti 230V in frekvence 50Hz, pa pustimo višjeharmonske ob strani za začetek????

[pasuljaris]

[ck]

audio_holic

V tej temi (ki je resda zelo obširna) so zapisani odgovori na tvoje vprašanje, je pa pregledovanje strani za nazaj hudo duhamorno.

Da ti skrajšam muke:
- vsak kabel ima nekaj upornosti, kapacitivnosti in induktivnosti (RCL), ki se jo da tudi izmeriti,
- posamezna vrednost le teh je odvisna od uporabljenih materialov (žica, izolacija, kontrukcije kabla) in dolžine kabla
- vsak RCL člen pa je v bistvu filter oz. dušilka, kar pomeni, da duši (zmanjšuje vrednost) ali pa celo popolnoma zaustavi prehod izmeničnih tokov določene frekvence - osnove elektrotehnike
- audiofilom so morda najbolj poznani filtri tako imenovane kretnice v zvočnikih, ki pa niso iz kablov, ker le-ti nimaju ustreznih lastnosti za izdelavo filtrov za te frekvence
- dušenje kablov se začne nekje nad 100 kHz, torej je njihov vpliv na tok s frekvenco 50 Hz in morebitne višje harmonike enak ničli, dušijo pa tokove višjih frekvenc, ki tečejo po napajalnih kablih,
- sami konektorji (vtičnice, vtikači) so zgodba zase
- formule si lahko poiščeš na netu, prav tako bolj obširne razlage, meni se ne ljubi ponavlajti oz. prepisovati.
_________________
LP

[MAre007]

[krokar]

No, bom malce stopil na žogo, da zadeve ne bodo preveč osebne!
Mislim, da imam kot "zakleti" nasprotnik teorije o zaznavnem slišnostnem vplivu napajalnih kablov na zvok enako pravico tule pisati, da se ne strinjam kot vsi tisti, ki menijo, da je tale alkimija s kabli vredna včasih na tisoče €€€ in na stotine ur prisluhov in nikoli končanih primerjav.
Naj vas spomnim, da so do nedavna tudi luksuzni aparati bili opremljeni s fiksnimi in niti najmanj uglednimi napajalnimi kabli, pa so jih konstruirali blesteči in legendarni fiziki in akustiki, ki so recimo še kako pazili na notranje ožičenje aparatov in zvočnikov.Kako tem gumpcem ni prišlo po letih dela na misel, da bi kaj storili z napajalnimi kabli???
Zame je odgovor lahek:ali niso imeli izkušenj in znanja raznih (tudi tukajšnih) forumašev, ali pa niso računali s tem, da so ti kabli lahko zlata jama.
Ogromno vlogo često igra tudi tale pojav:
sl.wikipedia.org/wiki/Placebo
Pa seveda tudi oni "biti glavni na vasi".Moram razočarati tiste, ki menijo, da iz mene govori neka foušoritnost!Denarja imam k sreči (še) dovolj, da bi investiral v kake precej boljše komponente kot jih pa trenutno imam.Ker recimo vem za izvrstno ponudbo vrhunskega ojačevalnika, me ta prav mika.Bojim pa se, da ta zvoka nebi bistveno izboljšal, saj bi moral prej porihtat akustiko sobe, v kateri zvok preveč odmeva.Tako bom še kar ostal na starem Luxmanu!
So me pa z raznimi primerjavami kablov itak do sedaj dovolj namučili, a "uspeh" je bil le v tem, da sem ugotovil, da je to večinoma stran vržen denar(je pa kdo na ta račun seveda čudovito zaslužil).Še celo primerjave CD:LP in transistorji:elektronke, ki so slišne, niso vedno v korist ene ali druge opcije.Priznavam pa tem dilemam veliko več podlage.
Sicer sem s svojo fiziko že davno končal v gimnaziji, za to bo moje vprašanje laično:a ni tako, da se v drobovju hi-fi komponente vhodna elektrika spremeni v neke čisto druge električne signale, ki potem gredo dalje na ojačevalnik in potem na zvočnike, od tam pa v naša ušesa?A ni potem ravno to drobovje odločilnega pomena, da bo to tudi kakovostno?

[mestn pu]

Motiš se v enem.

Stari mojstri bi se že špilčkali z različnimi kovinskimi prevlekami na šukotih, IECjih, štekdozah, ampak takrat še ni bilo metalurških postopkov, ki bi omogočali današnje izjemno tanke kovinske prevleke za razumen denar.
Niti ni bilo za mislit, da bo nekemu Dr.Ohnu uspelo razvleči v tekočem dušiku eno samo molekulo bakra ali srebra na več metrov.

Ne bi pa si upal trdit, da že tedaj niso znali vleči srebrne žice in jo kovati, da ostane mehka in upogljiva.

Če so mi še leta nazaj znanstveniki, ki jih poznam(delam v taki branži, da jih poznam kar nekaj, ki so del kariere preživeli v USA in drugod) mirno trdili, da kovina obdelana v tekočem dušiku ne spremeni prevodnih lastnosti, mi danes, očitno so se nekateri audiofilsko navdahnjeni med njimi malo pozanimali, zdaj trdijo ravno nasprotno!
Svet se je spremenil odkar je prepreden z sateliti in kasneje z internetom.
Vse staro ni nujno slabo, daleč od tega, ampak od primera do primera so se pojavili novi materijali, ki pridejo v poštev za audio, taki, ki smo jih v času mojega prvega Rotelovega ampa samo sanjali.
Dokaj komponent je takrat bilo boljše zgrajeno, nekaj postopkov izdelave današnje pasive pa je možno samo z rabo računalnikov.
Sčasoma so se pojavili še chipampi, digitalni ampi in še in še bi lahko našteval, kaj vse se je pojavilo in pocenilo zabavno elektroniko.

Moj sistem je zelo pretehtana zmes najstarejših(kar nekaj sem uporabil ti.pozabljenih starih tehnologij) in skoraj najnovejših audio komponent, tehnologij in rešitev, vmes jih je celo nekaj, ki sploh ne bi smele delovat, pa delujejo.
Predelan lampaš mi stabilno, brez napora in bliskovito hitro poganja kar 7 zvočniških driverjev na 1 kanal, nemogoče(?), a se očitno da, po zaslugi smiselne mešanice novejših in nekaj starih kosov pasive in komponent.

Če smo kaj, smo včasih audio in glasbo jemali kot vir navdiha in novih iskanj onkraj meja uniformnega vsakdana, tako kot so nas čisto spontano naučili tedanji od nas starejši audiofriki, dočim je danes audio dostikrat bolj dekorativen skupek lepih ali celo kičastih škatel, kar je enako kot tisto, ko so nekoč nekateri zbirali v drago usnje vezane knjige za krasitev dnevne sobe, navdiha pa iz njih niso črpali.



_________________
Great people talk about ideas, average people talk about things, small people talk about other people.

[kidhoward]

[stormsonic]

MAre007,

Lepo si opisal zadevo. V teoriji vse OK, ampak v praksi ojačevalnik ni statično in linearno breme, zato ne teče konstanten tok. Poglej širše, poglej celotno verigo, ki je sestavljena iz mrežnega kabla, transformatorja, usmerniških diod, gladilnih kondenzatorjev in bremena.

Če ima napetost res obliko sinusne krivulje, tok še zdaleč nima. Tok teče v špicah oziroma "pulzih". Oblika tega pulza je odvisna od transformatorja, koliko časa prevaja usmerniška dioda, od velikost filtrirnih kondenzatorjev in od toka, ki gre v breme.

Če bi bil trafo idealen, diode idealne, kondenzatorji idealni in bi bil mrežni kabel brez upornosti (ohmske in reaktivne), potem bi bil ta tok neskončno velik in bi tekel neskončno kratek čas

Ker si dal za primer 100W ojačevalec, bom nadaljeval z njim. Recimo, da imamo nanj priklopljen 4 Ohmski zvočnik.

1. Kakšne so tokovne špice pri tem ojačevalcu, ki jih mora prenesti napajalni kabel?

Jaz pravim, da dosegajo tokovne špice cca 7x večjo vrednost od tistih, ki bi tekle skozi napajni kabel, če bi bil ojačevalec linearno statično breme Mišljeno za zgoraj omenjeni 100W ojačevalec.

2. Znaš razložit zakaj? Izračun?

3. Koliko stopinj pri 100W ojačevalcu so usmerniške diode odprte, da se polnijo gladilni kondenzatorji? Izračun?

Za pomoč imaš tukaj kalkulator: http://www.analyzemath.com/Calculators_2/arcsin_calculator.html.

In ja, zame različni napajalni kabli zvenijo različno. Tudi različne gume na avtu imajo različne vozne lastnosti.