POVEDATI ALI NE ?

[JAZZZ]

Iz teksta bi malo poudaril nekaj misli:

Če želimo dvigniti nivo poštenja, ni dovolj navajati samo imena naprav, temveč je potrebno navesti tudi točne dimenzije sobe ter bralcem do potankosti opisati njene akustične lastnosti, našteti točke vozlov po Knudsenovem merilu, čas odmeva, absorbcijski faktor zidnih površin, detaljno opisati pozicijo pohištva, akustične obdelave... Potrebno bi bilo tudi povedati, kakšna je bila napetost omrežja v času testiranja in ali avtor ima poseben vodnik elektrike, ki je popolnoma izoliran od ostalih omrežnih vodnikov, na katerega se napajajo računalniki, hladilniki, grelci za vodo ipd., kot tudi, ali je njegov sistem samo virtualno ali pa tudi realno ozemljen, kdaj je zadnjikrat čistil kontakte, kot tudi, seveda, znamko in tip sredstva za čiščenje. Kaj pa o tem, kakšna je bila vlažnost zraka v času testiranja ...
Kot pravi Milan, komponente so samo del neznank pri enačbi, ki je nkakor ne moremo rešiti brez vseh! Tester bi potemtakem moral pri vsaki komponenti napisati, kako jo je priklopil(faza). Povedati imena lamp, jih tudi pomeriti ... Večini se to zdi "zajebancija". Saj je, dokler sam ne ugotoviš, kak vpliv na zvok imajo te stvari. In potem zajebancije ni več.


Čeprav me do sedaj ni zanimalo, me sedaj zanima: katerim testom kolega Puš bolj verjame - tistim, ki so narejeni na njemu ljubih (in znanih?) komponentah, ali na nekaterih, (za) katere ni nikoli slišal, ki bi pa morale biti vrhunske, če se že z nimi delajo testi? In ali o verodostojnosti zaključkov avtorja testa sodi po osebnih simpatijah, ki jih ima do določenih naprav, ali pa ima kakšen povsem drugačen pristop? Da, in kako reagira, ko prebere, na primer, da Dick Olsher v svojem testnem sistemu uporablja niz heavily modified komponent, ali pa, da je Corey Greenberg v svojih testih uporabljal lastno izdelan predojačevalnik ("Aunt Corey Passive Buffer")? Ali jim verjame na besedo ali na napravo?
Verjetno nas podzavestno bolj pritegne test z nam "ljubimi" komponentami (ali ni to zavajanje?). Kako pa delajo komponente Dicka Olsherja ali Corey Greenburga pa se nam niti ne sanja. Lahko potem njune teste kar preskočimo, ker so brez pomena?
Milan Rupič je delal teste z gramofonom (ki ga je stalno nastavljal-tudi to bi testerji morali napisati- pa VTA, pa koliko gramov so si "izbrali" pri pritisku gramofonske glave) in dvokanalnimi master trakovi(nekaj jih je dobil od Rasmussena-Gryphon). Tudi tu bi bilo potrebno napisati znamko traku, kdaj so bili posneti(ja, trakovi se "starajo"), kdaj je čistil glavo-po predvajanju starejšega traku bi jo moral vsakič!

Ali imajo testi pri bralcu večjo vrednost, če so narejeni z ojačevalnikom Alfa s 400W po kanalu, kot pa, če bi bil to ojačevalnik iste znamke Alfa, toda z 200 W? Če imajo enako vrednost, čemu potem navajati imena in tip? Če pa nimajo enake vrednosti, kje smo potem mi, avtorji in kaj je z našim stališčem? V takem primeru se mi zdi, da bi bilo bolje namesto MP ali MR test podpisati z Alfa 200 (še bolje pa 400)!
Meni je ta del glasbeni "satori" (prebujenje pri ZEN filozofiji) !


Milanovi teksti so včasih že čisto filozofski in zahtevajo "počasno branje".Mislim, da se splača. Meni je že ob objavi "odprl" oči.

Debata se je dogajala marca 1997. Bilo bi zelo zanimivo, kaj Marko misli danes. Po enajstih letih dodatnih izkušenj!
_________________
"There are two kinds of fools. One says-this is old and therefore good. The other says-this is new and therefore better." Bob Katz

[JAZZZ]

[JAZZZ]

Primer, kako deluje podzavest:
V naši stari hiški smo zamenjali ključavnice za ene super-kasneje bodo šle v novo hiško. Naša firma je novejša hajteh stavba, ki se z našo hiško ne more primerjati. Ključavnice, in z njimi ključi pa so slabši kot novejši pri hiški. Vedno ko pridem v firmo in ko ne pomislim s katerim ključem bom odprl vrata, poizkusim najprej z domačim-ker je boljši,novejši. V podzavesti gresta skupaj hajtech stavba in najboljši ključ!
Sedaj pa vprašanje. Če določeno ime komponente velikokrat preberete v testnih sistemih, kaj bo porekla vaša podzavest, ko boste imeli na voljo to komponento in eno manj znano? Seveda niste slišali nobene!
Tu vidim en od haklcov pri opisanju testnih sistemov . Eno podtalno sugeriranje kvalitete naprav!
_________________
"There are two kinds of fools. One says-this is old and therefore good. The other says-this is new and therefore better." Bob Katz

[ak]

[JAZZZ]

AK, meni je Rupičev tekst tako zgovoren, da nimam kaj dodati.

Imel sem nekaj ocenjevalcev, ki sem jim "zaupal", tudi komponente, ki so jih ocenjevali sem slišal(pa ne vseh doma). Kakšne so imeli sisteme, sem si zapolnil samo v najstniškoh avdiofilskih letih. Tudi Pušev sistem sem do takrat poznal do potanjkosti. Eno od razkritij je prišlo, ko je Puš svoje Vanderstine zamenjal s Paragoni in napisal, da so odpihnili prejšnje. Ops, kaj pa ta "odpih" pomeni za teste HIEND naprav, ki jih je do takrat testiral. To mo je dalo misliti. To isto velja tudi za domače testiranje! Tudi mi testiramo na trenutnih zmogljivostih sistema in nič več!

Moje sedanje stanje je, da nimam omiljenih ocenjevalcev in da v testih iščem tako lepe ocene kot tudi napake. Sistemi, ki jih testerji opišejo , me ne zanimajo. Komponente testiram na svojih posnetkih kjer vsaj vem, kaj od njih lahko pričakujem.

Glede zaupanja avtorjem. Zapiši si to vprašanje in si ga preberi čez ducat let ("od oka"). Odgovor si boš dal sam.
_________________
"There are two kinds of fools. One says-this is old and therefore good. The other says-this is new and therefore better." Bob Katz

[hi_musica]

Večkrat je bilo že zapisano: review nam mora biti kot vodilo, ne pa pogoj za nakup. Tudi če kritiku zaupamo, še ne pomeni, da bo v našem sistemu stvar, ki jo on hvali/graja zaigrala tako kot njemu. Neko ogrodje pa nam vendarle lahko da in tu še vedno trmasto vztrajam pri temu, da navedba komponent ni sporna, niti ne bi smela biti zavajujoča (razen morda za totalne trote, ki se pustijo nategniti na vsakem koraku).

Priporočila (ali obratno) se vedno nanašajo na točno določeni setup, v katerem je komponenta igrala. Torej, če me komponenta, ki jo kolega hvali do onemoglosti, pusti ravnodušnega, jo bom potem seveda prešimfal do obisti in svoje mnenje delil tudi z drugimi!? In to mnenje bo zaznamovalo dotično napravo za vse veke. Kaj pa če se naprava res ni ujela v moj setup?

V HIENDu so nianse tiste, ki večkrat odločajo. Primer: več nas je testiralo ModWrightovo devetico (predamp). Iztok je sprva rekel, da hoče biti všečen - ampak mu nekaj manjka, isto mi je pravil drug kolega, tretji pa je rekel, da je ModWrigth totalna nirvana in da boljšega še ni slišal. Vse tri pa spoštujem kot poznavalce. Komu torej verjeti? Svojim lastnim ušesom .

[ReturnToForever]

Verjetno se strinjamo, da se posamezne komponente ocenjujejo v SISTEMU, da poslušamo zvok sistema in interakcije komponente v danem sistemu. Že v času Rupičevega pisanja so praktično vse hi-fi revije objavljale ne samo sisteme ocenjevalcev, pač pa tudi umazane podrobnosti iz njihovih poslušalnic. In število tistih, ki to počnejo še zdaj se ni zmanjšalo, prej nasprotno. Seveda, če nekdo želi videti v tem le vojerizem ali pa neplačano raklamo, so be it.

Kaj bo nekdo potegnil iz opisa sistema ocenjevalca je precej odvisno od izkušenj in znanja, ki si ga je kot ljubitelj pridobil. Članke je potrebno brati tudi med vrsticami in se včasih vprašati zakaj je avtor spustil nekaj, kar se je pojavljalo v skoraj vseh njegovih tekstih ali pa povdarja nekaj česar ni nikoli omenil. Pri vrednotenju komponent pomaga tudi, če rezimiramo ocene iz večih člankov, ker je manjša verjetnost, da bodo povsod trobili v en rog. Iz opisov različnih sistemov lahko na podlagi metode indukcije sklepamo o splošnih dejstvih ocenjevane komponente in to primerjamo z zvokom v našem sistemu. Na podlagi pozitivnih izkušenj ocenjevalca lahko z določeno verjetnostjo (glede na izkušnje , ki jih imamo) sklepamo, s katerimi komponentami se bo ujela ali ne.
Če sistem ni naveden je po mojem mnenju bistveno okrnjena kredibilnost ocenjevane komponente in ne ocenjevalca.

Rupič v tekstu navaja še kup dodatnih variabel, ki vse vplivajo na zvok a hkrati pozablja na največjo neznanko - na poslušalca. V primerjavi z nihanji našega razpoloženja (pa naj si bo to začetnik ali pa izkušen ocenjevalec) so vse navedene neznanke pravzaprav konstante.


Samo

[ak]

[hi_musica]

Pa kaj se sedaj Puša tretira kot nekega ultimativnega recenzorja v Slo. ali kako? Nič nimam proti njemu, samo zanima me. Zaradi splošne razgledanosti.

[JAZZZ]

[JAZZZ]

[trancedeejay]

Sam bi rekel samo to, da je podobno pri spraševanju na portalih. Mene osebno jezi, da se nekateri ne morejo premakniti iz kavča in it zadeve poslušat. Torej naj reference piše kdorkoli, vsak dela s svojo glavo in posluša s svojimi ušesi in vsak odloča sam za kaj bo porabil denar. Je pa res, da si je za ocenjevanje nečesa potrebno vzeti čas, kar je pa dandanes že dobrina. Vsaj pri nekaterih.
Have a nice Day

Matt
_________________
MUSIC IS THE KEY

[JAZZZ]

[JAZZZ]

AK. Katere plate pa uporabljaš za test in kako veš, kaj je pravilno? Bi moral biti tudi na njih opisan sistem? Na nekaterih je, ampak kaj nam to pomeni?
Kaj pomeni postavitev mikrofonov si lahko poslušate na CD(SACD)ju firme Acoustic-Revive, kjer je ena Schummanova skladba posneta s tremi načini snemanja(naenkrat). Res zanimivo, kako različno se sliši isti klavir v enakem prostoru, z enako izvedbo.
_________________
"There are two kinds of fools. One says-this is old and therefore good. The other says-this is new and therefore better." Bob Katz

[ak]