Meritve v HiFi

[akacjan]

Sem bil zraven, ko je Franc snel jermen s pogona. Razlika je bila naravnost šokantna...Izgledalo je takole : na roke je porinil krožni, da se je vrtel malo hitreje ( po stroboskopu ) in poslušali smo CEL počasni stavek ene simfonije, ne spomnim se katere, po moje je bila iz klasicizma, ker ni bil zelo dolg. Po koncu je bila razlika v intonaciji EN sam ton !!!!!
E pa sad.....

[benma]

Z zanimanjem berem to vašo debato. Vidim, da je veliko faktorjev, ki vplivajo na vernost reprodukcije z vinilk. Ne želim motiti te debate, ker o gramofonih ne vem veliko. Danes sem malo prebiral razne članke na spletu in sem zasledeil zame zanimiv tekst na temo problematike branja zapisa iz LP, glede na to kako je bil prvotno zapisan. Zanima me vaš komentar.

"The basic issue is the linear speed of the groove modulation — the speed of the vinyl passing under the stylus — which becomes much slower for the inner cuts compared with the outer grooves. This means that the recorded wavelengths are correspondingly much shorter and the slope angles are much greater for the inner grooves compared with the outer ones, so the pickup stylus has a much harder time trying to follow the groove.

The problem is worse with higher recorded volumes and greater amounts of high-frequency energy, so cutting engineers tend to prefer placing quieter songs, with moderate bass and lower HF energy towards the centre of the disc — or just restrict the playing time so that the grooves don't have to get too close to the centre.

Then there is the vinyl itself. The recorded wavelengths for high frequencies at the inner grooves approach the grain size of the vinyl substrate, particularly if the disc is made with cheap recycled vinyl, so that also creates distortion problems because the vinyl doesn't actually store the required waveforms properly.

Next is the issue of cartridge/stylus alignment errors, both horizontally and vertically. Records are cut with a parallel tracking system that keeps the cutting stylus perfectly tangential to the circumference of the groove, but the record is replayed with a pivoted arm system. As a result, the stylus can only ever achieve the correct angle at two specific points across the surface of the disc. If set up well, with a 10-inch (or longer) tone arm, the tracking error can be reduced to about ±1 degree across the whole disc, but often it is much, much greater than that because of improper alignment and the use of shorter tone arms.The tracking errors are often more evident on the inner grooves.

There are a lot of different cartridge alignment protocols designed with different sets of compromises, such as trying to improve inner-groove tracking at the expense of outer grooves, where the higher linear speed makes the errors less audible. This is all part of the 'black magic' art of vinyl nirvana... but basically it's trying to put a 'Superman' sticking-plaster on a severed limb: the format is inherently 'broken'!

'Tracing simulation' may also be an issue. A lot of vinyl records were (and are) cut with tracing simulation, which is a form of 'pre-distortion'. The idea is to change the groove slope to compensate for the inevitable tracing distortion that's inherent in the stylus size and shape. In this way, the tracing simulation groove-shape modification counteracts the physical tracing distortion and, ideally, they'll cancel each other out, leaving clean, undistorted music. But there's no standard stylus shape, and if the disc is replayed with a different stylus size, the tracing simulation and distortion won't cancel and you'll be left with more distortion than otherwise!"
_________________
"Whenever we find connoisseurship operating within science or technology we may assume it persists only because it has not been possible to replace it by a measurable grading." Michael Polanyi

[Bwaze]

[jože]

Ko tole prebiram, se mi vsiljuje vprašanje, s katerim oziroma s kakšnim pogonom so posnete matrice za izdelavo plošč. Če prav vem, so rezalniki za matrice tudi gnani z motorjem, ki je podvržen nihanju hitrosti vrtenja. Kako, da tega nihče ne obravnava, kot da je vsemu kriv samo "domači" gramofon, ali ima samo gramofon Wow and Flutter, ali ni nekaj tega Wow and Flutter-ja že posnetega??????

Glede motorjev za gramofone.
Za dober rezultat, nizek Wow and Flutter pri gramofonu je še kako pomembno, kakšen pogon ima, opažam, da dosegajo najboljši rezultat Wow and Flutter-ja z sinhronskimi motorji, ki so gnani z elektronskim generatorjem frekvence. ti gramofoni nimajo ne vem kako pretirano težkega krožnika in je pri njih Wow and Flutter brez težav 0,05% ali boljši. Pri gramofonih kjer je sinhronski motor napajan direktno iz omrežne napetosti, pa ne dosegajo tako dobrih rezultatov zaradi popačenosti mrežne napetosti!
DD pogoni imajo druge prednosti, vendar le s težavo lovijo Wow and Flutter kot ga imajo gramofoni s sinhronskimi motorji.
Potem so tu še DC motorji v povezavi z taho generatorjem, ki ne dosegajo tako dobrih rezultatov kot sinhronski motorji.

[Bwaze]

[ambasador]

[jože]

[sg]

[quote="jože"]

[jože]

[quote="sg"]

[ambasador]

Če uporabljaš frekvenco omrežja za lučko stroboskopa (kar uporabljajo vsi že od nekdaj, ker zadošča kartonček stroboskopa in namizna lučka, seveda ne LED ampak ta stara) je število črtic stroboskopa samo eno. Lučko vidimo svetiti, v resnici pa ona utripa (se prižiga in ugaša z z izmenično napetostjo) samo da mi zaradi 'vztrajnosti' očesa tega ne zaznamo tako.

Lučka torej utripa na vsaki polperiodi frekvence enkrat (= 100x na sekundo za 50Hz), 45,11 obratov/minuto pomeni 1,33 obrata na sekundo. 1,33 obrata x 100 utripov = 133 črtic da se utripi ujemajo s črticami.
Med utripi lučke se stroboskop premakne za eno črtico. Če se to ujema, so obrati točni in črtice mirujejo. Če prihaja do zaostajanja ali prehitevanja obratov, se to vidi kot lezenje črtic nazaj ali naprej.
Znan je primer iz western filmov, kjer vidimo kočijo, kateri se vrtijo kolesa nazaj. Stvar je povezana s filmsko tehnologijo (24 sličic na sekundo, torej 24 krat pomežikne) in vrtljaji koles povezanimi s številom prečk koles (črtic) - po istem principu stroboskopa pri gramofonih. Preskakovanja iz ene sličice na drugo ne zaznamo, a izda ga stoboskopski efekt - tega pa lepo vidimo, se prav imponira.
Isto je v glasbi v povezavi s flutterjem (drhtenjem hitrosti). Na določeni glasbi ne bomo slišali težav, se pa vedno najdejo take plošče, ki ti v fris vržejo problem. Se spomnim primera hifija visoke klase, vse lepo gramofon obdela, dokler niso violine prešle v odločen staccato - se je slišalo kot zbor brzostrelk, noro.
Flutterja se ne da skriti. Spreminja dogajanje po spektru. Določena področja zakriva (pogosto je žrtev globoki bas) določena siromaši, oskubi (srednje tone ponavadi), določena pa poudarja (si zmišljuje, dodaja, običajno srednji visoki da vreščijo).
Zanimivo, iste učinke ima jitter v digitalni domeni, se tudi podobno odziva. Pa se hitro ve ali imaš problem jitterja. Prve žrtve so globoki bas (pedali na orglah), ki ponikne - in dinamika - je ploščato, nezanimivo.
-----------------------------
Iz stroboskopskega učinka se lahko naučimo tudi, da lahko ritmi zvenijo hitreje kot bi morali in pa tudi počasneje. Iz gramofonske zgodovine so bili znani primeri ko je kljub točnim obratom flutter dajal vtis kot da glasba hiti. In nasprotno, eni so zgradili imidž na počasi odvijajoči se glasbi.

Pri CD-ju se spomin podobnega učinka z Decca kolekcijo starih posnetkov na Onkyo playerju. Mater, kot da je dirigent Dorati na štoparico.. verjetno je šlo za kombinirano akcijo med flutterjem posnetka in jitterjem playerja. Neposlušljivo.
------------------------------
Če povežem z vprašanjem kako se pa flutter rezalca plošče odraža v reprodukciji - ne vem. Sigurno se, a še nisem pogruntal. Do takrat se mi zdi najbolj primerno poganjati gramofon z istim principom - sinhronim motorjem. Ne glede na število polov, se preko prenosa pride vedno na isto: 180 korakov na obrat. To se potem z vztrajnikom gladi a spodaj spodaj, prikrito, prikrito, je isti karakter od rezalca. Če drugo ne, se ne vnaša še nekaj tretjega.
_________________
Carpe Diem