rok trajanja vinilnih ploĹˇĂ¨

matjaz z

Zanima me koliko so vinilke podvrĹľene staranju. Glede na to da gre za zelo obĂ¨utljiv izdelek.
NamreĂ¨ pri nakupu rabljenih, kljub temu da izgledajo dobro - Ă¨isto in brez prask ter ravne, obstaja moĹľnost da so bile predvajane na slabem gramofonu ki je spraskal brazdo. Oz. - in to spraĹˇujem ali obstaja moĹľnost da se je vinil zaradi Ă¨asa poĹˇkodoval in zato zgublja na kvaliteti.
Ali pa so ploĹˇĂ¨e s svojim materjalom odporne na zob Ă¨asa - pri pravilnem rokovanju seveda.

KakĹˇna Ă¨istilna sredstva uporabljate za vzdrĹľevanje?

PoĂ¨asi si delam zbirko pa rabim Ĺˇe kako informacijo.

lp
MatjaĹľ

Pestilence. · Objavljeno: Ned Nov 22, 2009 10:36 Naslov sporočila:

Jaz veliko izkuĹˇenj z LPji sicer nimam, ampak eno od opaĹľanj je bilo, da slab gramofon ni prijazen do vinilk.
_________________
Music was my refuge. I could crawl into the space between the notes and curl my back to loneliness.

Vinylfan · Objavljeno: Ned Nov 22, 2009 10:45 Naslov sporočila:

Moja izkuĹˇnja je naslednja. Vinili, ki sem jih celo podedoval, so Ĺˇe vedno ok. Nekatere sem dal oĂ¨istiti in so mnogo bolj prebavljivi, kot so bili. Nekoliko problematiĂ¨ne so tiste vinilke, ki jih je kdo posluĹˇal na kakem plastiĂ¨nem gramofonu Telefunken, Turandot, Iskra in podobno... Za antiskate in teĹľo pa je bil 5 dinarski kovanec prilepljen na glavi. Teh se docela ne da popraviti...

Za razliko od CD-jev, na katerih sem opazil, da nekateri preperevajo. Brez heca. Pogledal sem jih pod mikroskopom v sluĹľbi in opazil razpoke. To so prvi CD-ji, ki sem jih dobil leta 1985 in 1986.... Tako da sem nad tem formatom nekoliko razoĂ¨aran... Da je veĂ¨en, kot so reklamirali, ne bo Ă¨isto drĹľalo...

Zadnje Ă¨ase razmiĹˇljam o tem, kako bi opral vinile. Se splaĂ¨a kam odnest ali kupit svojo maĹˇino? Ima kdo izkuĹˇnje?

orc.perc · Objavljeno: Ned Nov 22, 2009 11:18 Naslov sporočila:

Kot rabljene iĹˇĂ¨em take, ki so bile samo parkrat igrane, bojda, na zelo dobrih sistemih, ali pa sploh ne - Ĺˇe zaprta.
DrugaĂ¨e pa ima point trditev forumaĹˇev iz drugih tem; vinil ima smisel samo, Ă¨e je AAA.
_________________
-1/3oct.REar

ajka

before · Objavljeno: Ned Nov 22, 2009 19:17 Naslov sporočila:

Vinilke so z Ă¨asovnega vidika praktiĂ¨no neuniĂ¨ljive (ker so iz plastike!). Plastika je namreĂ¨ odporna na vplive iz ozraĂ¨ja, za razliko od CD in DVD-jev, ki sĹˇasoma korodirajo. To o neuniĂ¨ljivosti seveda velja le, Ă¨e se ploĹˇĂ¨a ne uporablja! Tu pa je CD/DVD medij v prednosti. NamreĂ¨ z vsakim potovanjem igle po brazdah vinilke, se le ta obrablja. Ne tako drastiĂ¨no, da bi bilo z vsakim predvajanjem slabĹˇe, ampak po nekaj sto pa Ĺľe. Seveda je obraba ploĹˇĂ¨e odvisna od kvalitete gramofonske igle (poslediĂ¨no tudi roĂ¨ice, obteĹľitve in nastavitve odjemne doze) in vinila. Toliko na kratko moj pogled na to problematiko.
_________________
Cenite to kar imate in stremite k boljĹˇemu! To je moj recept za zadovoljstvo.

Audiohedonist

orc.perc · Objavljeno: Pon Nov 23, 2009 17:32 Naslov sporočila:

A ima kdo izkuĹˇnjo z disco-antistat?
Bojda je fina zadeva.
http://www.thomann.de/gb/knosti_schallplattenwaschgeraet.htm

...Ĺˇe kakĹˇen pogled na Ă¨iĹˇĂ¨enje ploĹˇĂ¨. (brez maĹˇĂ¨ob)

http://www.soundfountain.com/amb/rc1.html
_________________
-1/3oct.REar

nomad · Objavljeno: Sob Dec 12, 2009 18:04 Naslov sporočila:

Mene je dejstvo, da vinilke z vsakim igranjem izgubljajo na kvaliteti zelo obsedalo, zato sem se precej ukvarjal s tem. Dejstvo je, da se ploĹˇĂ¨e s posluĹˇanjem izrabljajo. V bistvu ne gre za to, da bi se vinil izrabljal tako da bi ga igra postrgala ali kaj podobnega, pri analogni reprodukciji z gramofona gre za zanimiv fenomen, ko se izrablja trĹˇi material (diamant igle) in ne mehkejĹˇi (vinil). PloĹˇĂ¨e se izrabljajo zato, ker nastaja med kontaktom igle in stene zareze v vinilki, ki jo igla bere, trenje. To pa povzroĂ¨a visoko temperaturo zaradi katere se vinil razteguje. Tako igla na svoji poti skozi brazde le te deformira. PloĹˇĂ¨a zato potrebuje po vsakem posluĹˇanju nekaj Ă¨asa, da se stabilizira in se brazde povrnejo v prvotno stanje. Nikoli pa se ne vrnejo v isto stanje kot prej, zmeraj ostane nekaj deformacije. Zato se ploĹˇĂ¨a z igranjem izrablja.
Drug izvor popaĂ¨enja vinilk je prah ki se nabere na ploĹˇĂ¨i. Ăe pridejo delci prahu med vinil in iglo, ga bo le ta zapekla v mehki vinil.
Tretji izvor popaĂ¨enj pa so mehanske poĹˇkodbe in zvijanje ploĹˇĂ¨ zaradi nepravilnega skladiĹˇĂ¨enja ter sama izdelava ploĹˇĂ¨e in uporabljen material.

Igla med igranjem - 100 X in 1000 X poveĂ¨ava:

Kako ravnati z vinilkami, da bodo Ă¨imdelj ohranjale svojo kvaliteto:

NajpomembnejĹˇe je, da ploĹˇĂ¨e ne posluĹˇamo dvakrat zaporedoma. Nekateri celo svetujejo da posluĹˇamo samo eno stran naenkrat.
Potem, ko je igla deformirala brazdo, ta potrebuje najmanj dve uri, da se stabilizira nazaj v prvotno obliko. Ăe bo igla brazde ponovno deformirala, preden se vrnejo nazaj, bo deformacija ostala za vedno. Za maksimalno ohranjanje ploĹˇĂ¨ priporoĂ¨am, da ploĹˇĂ¨a poĂ¨iva vsaj en dan in posluĹˇanje samo ene strani naenkrat. VĂ¨asih sem tudi pustil ploĹˇĂ¨o za dve uri na kroĹľniku, gramofon pa zaprl s pokrovom, da se ni praĹˇila. Tako na obnovitev brazde ni vplivala gravitacije. Ampak to je bolj za fanatike.

PloĹˇĂ¨e naj bodo shranjene pokonĂ¨no, po 20 skupaj, ne pretesno a dovolj, da so poplnoma pokonĂ¨ne.
Notranje ovitke je najbolje zamenjati z bolj kvalitetnimi â€“ meni so najboljĹˇi Nagaoka.
PloĹˇĂ¨a mora dihati, zato ni priporoĂ¨ljivo uporabljati plastiko, ki ne diha, ne za notranji in ne za zunanji ovitek.

PloĹˇĂ¨e varujemo pred prahom tako, da jih ne puĹˇĂ¨amo leĹľati naokorog, takoj po predvajanju jih pospravimo v ovitek in omaro.

PloĹˇĂ¨e se nabijejo s statiĂ¨no elektriko in zato privabljajo prah.
Potrebno jih je razmagnetiti, pred leti sem uporabljal odliĂ¨en Panasonicov demagnetizator, ki je imel tudi skalo za preverjanje naboja. Danes je edina varianta Zerostat.

Na ploĹˇĂ¨i sami ne uporabljamo nobenih sredstev, ne za Ă¨iĹˇĂ¨enje in ne med igranjem ali pred njim. Vsa olja in druge tekoĂ¨ine ne bodo storile drugega kot da bodo zalepile prah na brazde, kjer ga bo potem igla zapekla v stene. Prah je namreĂ¨ zelo lahek in Ă¨e ga ne bomo vtirali v brazde, ga bo igla med igranjem odmaknila in dvignila ven, ali pa se bo nabiral okoli igle. Edini naĂ¨in Ă¨iĹˇĂ¨enja ploĹˇĂ¨e je uporaba kompresorja za suho vakuumsko Ă¨iĹˇĂ¨enje. Kompresor ima prednost pred ostalimi sesalnimi napravami v tem, da deluje pod podpritiskom, se pravi da je sila vedno enaka, ne glede na pretok (sesalec ne sesa, Ă¨e ga pritisneĹˇ ob tla, potrebuje pretok zraka od zunaj). Kompresorski Ă¨istilec je pred leti izdeloval Kuzma, bil pa je precej drag in zelo glasen. Vse ostale vrste Ă¨iĹˇĂ¨enja bodo samo potisnile umazanijo v brazde.

Zelo pomembno pa je, da je igla Ă¨ista. Sam sem jo Ă¨istil po vsakem posluĹˇanju. NajboljĹˇa naprava za Ă¨iĹˇĂ¨enje igle je visokofrekvenĂ¨ni oscilator, ki ga je nekoĂ¨ izdelovala Audio Tecnica. Na Ĺľalost se ga ne da veĂ¨ dobiti. Druga najboljĹˇa stvar je Onzow Zero Dust. Budget varianta oscilatorja je brusni papir, ki ga potegneĹˇ pod konico igle (namesto brusnega papirja se lahko uporabi kar stranica Ĺˇkatlice za vĹľigalice - tam kjer se potegne glava vĹľigalice). Ta bo iglo stresel in umazanija bo odpadla â€“ to je spet isti princip, ki ga uporabljajo psi, ko stresejo vodo iz kuĹľuha.

Ker ploĹˇĂ¨e izrablja temperatura, ki ga ustvarja trenje med iglo in brazdami, mora biti to trenje Ă¨im manjĹˇe. Sicer ima o tej temi veliko ljudi razliĂ¨na mnenja, sam pa menim, da so poglavitni faktorji:
Masa igle oziroma efektivna masa celotnega vpetega mehanizma igle in nosilca â€“ ta mora biti Ă¨im manjĹˇa.
Oblika igle mora bit takĹˇna, da je Ă¨imveĂ¨ja povrĹˇina stika med stranicami igle in brazde (glej zadnjo sliko spodaj), saj se bo tako sila porazdelila in bo trenje manjĹˇe. TakĹˇne igle so recimo Line Contact, Shibata, VdH â€¦ Z izrabljanjem diamanta bo igla tudi izgubila kontaktno povrĹˇino, ta bo vedno manjĹˇa. To je najbolje reĹˇeno pri Micro Ridge Line contact igli, ki ima ob straneh nekakĹˇno grbo enakomerne Ĺˇirine, ki omogoĹˇa, da kljub izrabljanju ohranja obliko (to iglo ima Dynavector DV 17D3, pa Shure, Shelter, pa Ĺˇe kdo).
Trenje je manjĹˇe, Ă¨e je sila pritiska manjĹˇa. Vendar mora biti gramofonska glava prilagojena za sledenje pri manjĹˇi sili (kot recimo SoundSmith, Vdh, Shure â€¦). Ăe je priporoĂ¨ena gazna sila recimo 2 â€“ 4 g, potem ne moremo nastaviti na 1 g, ker bo Ĺˇe slabĹˇe, saj sledenje ne bo potekalo gladko in igla bo najverjetneje iztirila.
Geometrija sledenja â€“ roĂ¨ka in igla morata biti nastavljena optimalno â€“ vsak odstop bo poveĂ¨al trenje ali kakorkoli drugaĂ¨e vplival na obrabo. Tudi z napaĂ¨no nastavljenim antiskatingom lahko povzroĂ¨imo Ĺˇkodo â€“ glede tega so najboljĹˇe tangencialne roĂ¨ice.

Na odpornost ploĹˇĂ¨ na izrabo vpliva tudi kvaliteta ploĹˇĂ¨e. Ta ne sme biti ekscentriĂ¨na ali zvita (to se dogaja, ko dajo ploĹˇĂ¨o prehiotro iz kopirne preĹˇe). Vinil mora biti Ă¨imboljĹˇe kvalitete (homogen, narejen iz majhnih granul in deviĹˇkega vinila, pravilno elastiĂ¨en). Stare jugoslovanske licenĂ¨ne ploĹˇĂ¨e so bile naprimer narejene iz zelo slabega vinila, posebej tiste iz 70tih in so zato takoj zaĂ¨ele Ĺˇumeti.

Primerjava trenja na kontaktu med navadno eliptiĂ¨no iglo in Shibata iglo z veĂ¨jo povrĹˇino kontakta:

Pogosto se zgodi, da dokaj izrabljene ploĹˇĂ¨e zaĹľivijo novo Ĺľivljenje na kakĹˇnem boljĹˇem gramofonu. VeĂ¨ina rabljenih ploĹˇĂ¨ je bila posluĹˇana s slabĹˇimi, sferiĂ¨nimi ali baziĂ¨nimi eliptiĂ¨nimi iglami. Te so v zarezi pustile svoj peĂ¨at in ker imajo manjĹˇo povrĹˇino kontakta, so sicer lahko ploĹˇĂ¨o dodobra deformirale, al le v omejenem delu, kjer je priĹˇlo do kontakta. Ko tako ploĹˇĂ¨o posluĹˇamo z iglo, ki ima veĂ¨jo kontaktno povrĹˇino z steno vinila, bo ta brala informacijo nad in pod deformacijo, ki jo je pustila prejĹˇnja igla. Preprosto bo vozila preko deformacije. Primerjava med navadno eliptiĂ¨no in Line Contact Shibata iglo in njunima razliĂ¨nima kontaktnima povrĹˇinama je lepo vidna na gornji fotki.
Rabljene ploĹˇĂ¨e so za to lahko dober in poceni vir kvalitetne glasbe, izogibal pa bi se le vidno poĹˇkodovanih, pretirano umazanih in izrabljenih ploĹˇĂ¨ (te spoznaĹˇ po tem, da so brazde vidno svetlejĹˇe od vinila med brazdami) in tistih, ki niso ravno optimalno narejene (jugoslovanske licenĂ¨ne izdaje, dumdumovke iz indije, nekatere izdaje Virgina iz konca sedemdesetih, ki so bile narejene iz pretankega vinila â€¦).
Zaradi samega staranja materiala pa ni problemov. Vinil zdrĹľi zelo dolgo Ă¨asa in ploĹˇĂ¨e, ki so pravilno hranjene lahko preĹľivijo kakĹˇno generacijo ali dve.

Vinylfan · Objavljeno: Sob Dec 12, 2009 18:15 Naslov sporočila:

@nomad,

ponovno hvala za uĂ¨no urico, ki je koristila... Pa Ă¨eprav bi raje videl, da je ne bi napisal... Kajti kmalu po uvedbi CD formata sem prodal veĂ¨jo koliĂ¨ino vinilov... Pred nekaj leti pa sem spoznal, da tudi "veĂ¨ni" CD-ji niso veĂ¨ni... Pod mikroskopom sem opazil "preperevanje" ploĹˇĂ¨... Zato sem zopet aktivnosti preusmeril na vinile... Ampak zdaj je nekako tako, da formata, ki bi bil veĂ¨en, NI! Crying or Very sad

before · Objavljeno: Sob Dec 12, 2009 18:48 Naslov sporočila:

Hvala nomad, kot Ĺľe reĂ¨eno, za "uĂ¨no uro" na temo obrabe vinilk. Tega, temperaturnega vidika, ki vpliva na obrabo ploĹˇĂ¨ sploh nisem poznal Embarassed

! Sem pa tudi sam ugotovil, in bil prijetno preseneĂ¨en nad tem, da stare ploĹˇĂ¨e "zdrajsane" na grobijanskih gramofonih, zvenijo presenetljivo dobro na vrhunskih gramofonih. Glede veĂ¨nosti obstojnosti ploĹˇĂ¨ pa se, vinylfan, ne preveĂ¨ sekirati, saj so ploĹˇĂ¨e z vidika dolĹľine naĹˇega Ĺľivljenja, veĂ¨ne!!! Very Happy

ali

(vsak naj upoĹˇteva smeĹˇka, za katerega misli, da je primernejĹˇi)
_________________
Cenite to kar imate in stremite k boljĹˇemu! To je moj recept za zadovoljstvo.

Audiohedonist

matjaz z · Objavljeno: Sob Dec 12, 2009 19:56 Naslov sporočila:

Hvala za napisano - pravzaprav vsem ki ste si vzeli Ă¨as,
tale dizertacija pa je bila pika na I.

Sam opaĹľam, kot ste napisali in tudi preizkusili, da kljub temu, da sem jih nesreĂ¨ne drajsal na Rizu - sedaj zvenijo vredu in brez opaznejĹˇih anomalij. Da pa so blazno napraĹˇene in naelektrene - kljub antistatiĂ¨ni krtaĂ¨ki.

... sem pa ravno danes v dar dobil dum-dum-ko iz konca Ĺˇestdesetih in mislil kako dobra je glede na to da je debela 3mm. No vsak dan se nekaj novega nauĂ¨imo.

... thx Nomad.

lp

Orpheus999 · Objavljeno: Ned Dec 13, 2009 13:38 Naslov sporočila:

Pred Ă¨asom sem svojo, sicer ne prav veliko, zbirko vinilk skonvertiral 96b v flac in to je to. Ăe pa me kaj prime, pa se na leto/dve spomnim zavrteti kakĹˇen komad tudi -analogno- Smile

ajka · Objavljeno: Ned Dec 13, 2009 14:04 Naslov sporočila:

LP

In Ĺˇe nekaj "sodobnih zablod" ...
Pred Ă¨asom so se reklamirale utimativne enostransko rezane ploĹˇĂ¨e ...
Pa ni vse zlato kar se sveti oziroma je drago...Veliko teh ploĹˇĂ¨ je Ĺľe iz "proizvodnje " priĹˇlo ukrivljenih ali pa so po so se z meseci ali leti zaĂ¨ele kriviti ...
Pri vsej znanosti niso takoj pogruntali da prihaja do enostranske napetosti(primer.:Rebrast karton se zvije samo v eno stran)...
Druga zabloda so pretoge debele 180-200gramske ploĹˇĂ¨e...Ăe niso narejene iz primerno elatiĂ¨nega materiala se tudi zelo krivijo ...
Seveda da lahko kupimo ravnalec ploĹˇĂ¨ !!!!
Npr. standardne ECMke se mi po veĂ¨ kot 30 letih ne krivijo ...
Tretja zabloda so Ă¨istila na bazi alkoholov,ki se poveĂ¨ini prodajajo skupaj z dragimi Ă¨istilci ploĹˇĂ¨...
Dogaja se tisto kar je lepo opisal NOMAD v svojem postu...Ăe ploĹˇĂ¨o Ă¨istiĹˇ z alkoholom in jo v tej meri razmastiĹˇ,da povzroĂ¨iĹˇ bistveno veĂ¨je trenje.S tem se med predvajanjem zareze Ĺˇe bolj segrejejo kot obiĂ¨ajno in se tako ta ploĹˇĂ¨a bistveno prej uniĂ¨i...Ăe pa v tako ploĹˇĂ¨o zaide prah(in to sigurno v naĹˇih posluĹˇalnicah) ta prah dobesedno "zavarimo" v zareze ...To lahko zelo dobro sliĹˇimo ko nam lepo "pucketa" iz zvoĂ¨nikov...
_________________
~ ** ~

vojcb · Objavljeno: Tor Dec 15, 2009 16:42 Naslov sporočila:

Ali mogoĂ¨e kdo ve kje se kupi Zerostat demagnetizator za LP ploĹˇĂ¨e.

Hvala

LP.

nomad · Objavljeno: Tor Dec 15, 2009 19:15 Naslov sporočila: