Parametrična ocena ali izbira zvočnikov

[Aleksander44]

To temo odpiram z namenom diskusije obravnave parametričnih kriterijev zvočnikov. Za izhodišče podajam naslednje celovite meritve:

https://www.audiosciencereview.com/forum/index.php?threads/klipsch-rp-600m-speaker-review.12138/

Tema ni namenjena debati prednosti in razlik med parametrično in slušno oceno. Namen je razumevanje posameznega parametra in kako parameter vpliva na prezentacijo zvoka. Relacija vzrok-posledica. Zase ocenjujem, da razumem cca 50% meritev. Prebrati da, ne pa razumeti kot posledico v praksi.

Tema tudi ni namenjena ocenjevanju enega ali drugega zvočnika. Pri navajanju bi želel primer a je tak ker ima lastnosti b in se to izrazi kot c.

Da ne bi naredil kakšne neumnosti s prevajanjem, prepisujem angleške izraze.

-----------------------
Frekvečni graf:
- On Axis
- Listening Window
- Early Reflections
- Sound Power
- Sound Power DI
- Early reflections DI
- DI Offset

Graf predvidenega odziva prostora

Graf zgodnjih odbojev:
- Floor Bounce
- Ceiling Bounce
- Front Wall Bounce
- Side Wall Bounce
- Rear Wall Bounce
- Total Early Reflection

Graf impendance in faze
- impendca
- faza

Graf harmoničnega popačenja
- THD
- 2,3,4,5, harmonik

Graf kumulativnega spektralnega pojemka (?)

Grafa vertikalne in horizontalne usmerjenosti
--------------------

Recimo, ne razumem, iz česa se vidi, da dobra usmerjenost omogoča uporabo EQ-ja?

[LightBit]

[Aleksander44]

To mi je logično.
Kako iz prvega grafa razbrati dobro usmerjenost? Je razmerje db med "sound power DI" in "Sound Power"? Pri katerih pogojih EQ ima smisel, pri katerih ne?

Recimo izbiram surround zvočnik, ki ga poslušam zelo iz osi. Kako to razberem?
Ali kako razberem, da je zvočnik tak, da nima smisla se truditi z EQ, če nam tonacija ne odgovarja?

[LightBit]

Čim bolj konstantno mora rasti usmerjenost. Ne sme potem ko preide na visokotonec usmerjenost pasti nazaj.
EQ je vedno smiselen, ampak usmerjenosti ne more popraviti in to vpliva na to kakšne odboje dobimo.

[LightBit]

Pri telih recimo je malo slabše:
https://www.audiosciencereview.com/forum/index.php?threads/focal-aria-906-speaker-review.14085/
https://www.audiosciencereview.com/forum/index.php?threads/elac-debut-reference-dbr-62-speaker-review.12232/
https://www.audiosciencereview.com/forum/index.php?threads/revel-m106-bookshelf-speaker-review.14363/

[Aleksander44]

Evo, super. En tvoj stavek, pa čisto drugače vidim graf. Prav lepo je sedaj gledati druge meritve. Upam, da boš vzdržal naslednja vprašanja.

Ta padec nazaj. Ali ta padec vidimo tudi na t.i. heat mapi vertikalne in horizontalne usmerjenosti kot predsledke ali lise? glej npr. https://www.audiosciencereview.com/forum/index.php?threads/atc-scm19-bookshelf-speaker-review.14519/

[ambasador]

1. Zvočnik naj bi skupaj z interakcijo prostora tvoril enakomerno energijo po spektru.

2. Ta energija naj bi po prenehanju signala čimprej upadla (zvočnik), prostor pa samo enakomerno po spektru, časovno pa skladno z željenim RT
-----------------------------------------------------------------------------------------------------
ad 1.) Za tvorjenje enakomerne energije po spektru je potrebna enaka disperzija za vse frekvence (omni zvočniki) ali enakomerno upadajoča disperzija proti visokim frekvencam (standardni frontalni zvočniki).
To velja tako za horizontalno kot vertikalno disperzijo, ki pa se lahko kompenzirajo (ena dopolni drugo).

Če je to doseženo se izven poslušalnice sliši kot da notri zares igra instrument.

V praksi se tega lotevajo na različne načine, tudi s tem, da je v osi luknja, izven osi pa disperzija poskrbi za enakomeren potek energije (Bowers). Posebna specifika so zvočniki z limitirano disperzijo (dipoli, troblje) - tej imajo prednost, da soba manj sodeluje v tej energetski zgodbi - toda tukaj boš težko izven poslušalnice imel občutek da notri igra pravi instrument. Ko sediš pred zvočniki pa je druga štorija, je iluzija sigurna boljša v netretiranih poslušalnicah.
Nekaj vmes so top zvočniki, kateri imajo duplirane driverje (kot bi dal dva enaka zvočnika s tweeterji skupaj enega na drugega (Dynaudio...). Tukaj se izloča odboje od tal in stropa - limitira vertikalna disperzija. Cilj je izločiti vertikalni vpliv odbojev, kar pomaga prečistiti zvok.


ad 2.) Zvočnik mora imeti meritev waterfall, ki ni nič drugega kot linearnost v upadanju signala, kateri se mora zgoditi čimhitreje ampak tudi zvezno po spektru. Prepočasen upad pomeni, da obstaja zvočni pritisk (ki ga ne bi smelo biti) ko prihaja že naslednji val - ta se sešteje s persistentnim valom in rezultat je zmazek/nejasnost.

Resonanca stranic boxa zvočnikov se v waterfallu vidi kot 'rebro', ki se ne ustavi. Tudi resonance znotraj boxa udarijo skozi membrano ven in so vidne kot sicer malo širša in zaobljena rebra.
Lep primer je novi KEF LS50 Meta, ki ima meta dušilec visokotonca (disk na magnetu z luknjo; s skupkom veliko drobnih labirintov, ki 'požrejo' odboje emisije kupole). Visoki toni so bistveno čistejši, natur, sičniki in šumniki pevcev ne izstopajo. Na waterfallu pa je v primerjavi viden hitrejši in čistejši upad.
---------------------------------
Toliko za začetek.

[Aleksander44]

[AndrejS]

https://www.youtube.com/watch?v=j77VKw9Kx6U

[LightBit]

[LightBit]

[Aleksander44]

Počasi fantje, čeprav sem zadnja dva že gledal.

[ambasador]

[AndrejS]

[Aleksander44]

Po pregledu vseh predlaganih izobraževalnih posnetkov in še nekaterih drugih bi si rad razjasnil še eno vprašanje. V sistemih s centralnim zvočnikom zaradi usklajene tonalitete priporočajo tri enake zvočnike, L, R + center. Vendar je to težko. Vertikalni so vertikalni, ker imajo sevalni diagram in vedno je twitter zgoraj.
Recimo, da imam favorita za LR zvočnik in dva centra. Kateri parametri določajo usklajenost? Samo frekvenčni odziv, ali še kaj drugega?