‘High Definition Vinyl’ Technology

[ambasador]

[ambasador]

@jacoby: ... Kar se tièe HI-Res file-ov narejenih iz LP-ja - dobro jutro!
@ReturnToForever, vam je ponujal lastne file (24/96), narejene iz LP.
-------------------------------------------------------------------------
Ne bi o tem. Predvsem bi si želel, da ne posplošujemo. LP=LP naj bo karkoli, gramofon=gramofon naj gre za karkoli itd.

Blumenhofer je uporabil enega naj gramofonov, strain gauge ki je ultra ekstra glavica, Weiss naprave za pretvorbo A-D in tako dalje. Za en šleper veè kakovosti na master strani.
Na nižji ravni kot delaš primerjave, bolj bo vse isto. Na kuhinjskem radiju je baš vseeno kateri nosilec zvoka je, pri najboljši volji ne loèiš med konjem in kamelo.
Potem, ko si naredil CD preko žnj gramofona, glavice in AD pretvornika - in ta CD pooseblja analogno reprodukcijo (ker se je pri primerjavi isto èulo) -prideš ti zmagoslavno s hires fajli in reèeš: aha, pa vas imam
Bravo. Logika še pa još.
_________________
Carpe Diem

[jacoby]

Lej, nisem govoril kdo je naredil, ali zna narediti blojši WAW file iz LP-ja.
Omenil sem, da ste te dni odkrivali toplo vodo. Vam je bilo takrat ponujeno, da preizkusite, kaj in kako se sliši.

Mislim, da @Return ni to delal na podrtem Thorensu, ali Technics-u.
Ima nek vrhunski gramofon, in ARC phono.

A/D kartica je lahko boljše kot samostojni pa èetudi je Weiss A/D, ker je priklopljena direkt na BUS PC-ja, in je manj možnosti za jitter.
Weiss se povezuje prek USB, AES/EBU, S-PDIF itd.
Ima sicer tudi Clock-sync, amak dvomim èe so ga uporabili.
Toliko, veè pa naj pove avtor @Return...
_________________
The only way to do great work is to love what you do

[ambasador]

Tovrstne primerjave imajo pomen za iste okolišèine - tako kot je že bilo nakazano od @NCC2000.

Za univerzalni 'meter' pa mora biti master na enem od maksimalnih možnih nivojev.
V spremni knjižici avtor tudi razlaga, da so to idejo (brazde v bite) predstavili tudi diskografski založbi. Tej so imeli goro pomislekov - dokler niso slišali posnetkov. Potem pa so bili navdušeni. Se pravi je izjemno pomembno kako je bilo narejeno, v pricipu pa je 'bala mai višta' kot reèejo sosedje trieštini in so zato diskografi takoj vihali nos.
_________________
Carpe Diem

[ajka]

LP

Ja za veèino audiofilov, še sploh za slovenske je AD-DA audiofilija "topla voda", praktièno tega NI ...
Nekaj poizkusov z USB cenenimi gramofoni z "AD kartico" na èurnalniku in nekaj malega eksperimentiranja z resnimi ADC_ji za pro snemanje vkljuèno z menoj in to je vse, zato neko "teoretièno seciranje" ne vodi "ama nikamor" ...

Naj bo osnovni ali top audio sistem, vedno velja, da je moèan sistem toliko kot najšibkejši èlen, v tem primeru so vsekakor ADC_ji, ker nè ne pomagajo ARCi, Krelli in še kaj, èe je na delu samo AD kartica v èurnalniku.
Malo je takih ,ki še v boljši DAC, dajo kaj, kamoli da bi investirali v ADC, ki je ponavadi dražji za isto kvaliteto

Ko se je že omenjalo RIAA EQ ... Ta filter je stopil v veljavo tam nekje v poznih petdesetih, vendar ga niso takoj vsi vzeli za svojega. Je polno vinila posnetega še v šestdesetih z "drugaènimi krivuljami", jih je vsaj 15 razliènih !
Zato je treba biti pozoren, èe ste lastnik kakšnih starih LONDON FFRR, FFSS , RCA itd., èe ne piše na ovitku, da je "kompatibilno" z RIAA se reprodukcija preko "obièajne phono z RIAA" ne more "šteti" kot "verno" ...
Ste morda že opazili-slišali na vašem sistemu, da je kakšna stara LPjka npr. LONDON zadenfana, RCA pa je "zadirèna", poglejte na ovitek, morda je v tem problem



Zelo pogosti LPji, žal veèina v ORTHOPHONIC EQ !!
_________________
~ ** ~

[ambasador]

Na temo displacement glavic - pred èasom jo je predstavil @canyonn- tudi nova optièna glavica DS-Audio, model DS-W1 je displacement pretvornik. Ima svoj phono in ne potrebuje RIAA filtra za dobiti linearni izhod.

Še veè: potrebno je utišati base, zato ima dva filtra - dva izhoda: eden s 35Hz/6dB high pass filter in drugi, moèneje filtriran izhod na 50Hz/6dB.
Razlagajo pa tako, da na cantileverju ni generatorja, ki bi jo dušil na basih. Vse kar dela je, da drobceno zrcalce na cantileverju odbija svetlobni žarek na fotosenzor. Ima ultra nizko premièno maso brez premiènega magneta ali tuljavic.
-----------------------------------------------------------------------------------------
Isto tako je displacement in posledièno brez RIAA filtra laserski gramofon ELP Audio. Celoten proces pretvorbe žarka v signal je popolnoma analogen, brez digitalnih pomagal. To še posebej poudarjajo, kdo ve zakaj.
Imajo štiri verzije v rangu 15.000 do 25.000€. Kar ni tako besno drago glede na klaso v kateri se giblje - še posebej ker vsebuje od phono stage-a, glavico, roèico, gramofon, elektronska regulacija motorja, daljinec - ha, lahko preskakuješ komade kot pri CD-ju ali jih daš v pauzo. Dražji modeli so bolj zato, ker imajo tudi branje vertikalne modulacije šelak plošè na 78 obratov in plošè vseh možnih premerov. Fino za arhivsko uporabo.
_________________
Carpe Diem

[vojcb]

Ampak kolikor razumem, bo treba LP-je še vedno èistiti, tako kot sedaj.
_________________
Glasba je kot ženska, v njej lahko neizmerno uživaš......

[ambasador]

[ReturnToForever]

Pri DailyMailu so pred fante, opremljene z sledilci pogledov, postavili tri punce bujnega, anoreksiènega in športnega videza.

Tole so rezultati:


Vsaka podobnost z audio sceno je zgolj namerna.

[NLP]

... èe ste že naèeli temo okoli konverterjev, katere imate?
_________________
Nenad P.

[bogomir 4051]

Jacoby@ tvoj trud, da bi preprièal preprièane je zaman. Kot bi rekel Prešernov Francl, "boj brez upa zmage".
Jih pa do neke mere razumem, ker bi se jim s spregledanjem podrl dotedanji svet.

lpm
_________________
miro

[jacoby]

Je bilo že apriori sporoèeno:

[NLP]

... v raèunalniku se lahko doda še kakšen zanimiv vtiènik:
http://www.waves.com/plugins/abbey-road-vinyl
http://www.waves.com/plugins/j37-tape#butch-vig-billy-bush-j37

_________________
Nenad P.

[ambasador]

Tema so nove tehnologije izdelave vinila.
V tem okviru sem poskušal pojasniti zakaj menim, da se na poti signala naj ne bi uporabilo digitalnih postopkov.
Ne gre za nobeno preprièevanje, samo pojasnilo kaj se zgodi.
----------------------------------------------------------------------------------------------
Glede podiranja svetov nimam problemov, poleg tega, da imam na voljo skoraj polovico toliko CD jev napram LP in 7 (sedem) razliènih naprav z avtoradijem in raèunalnikom vred, ki so jih sposobne odigrati - tudi obèasno poslušam kakšen CD. Èe si ob tem zaželim da bi to bilo bolj užitno, ni še konec sveta, hehe.
----------------------------------------------------------------------------------------------
Še nekaj: kadar se posluša en sistem, naj si bo analogen ali digitalen, se v podzavesti vklopi neke vrste prilagoditev, ekvalajzer in procesor, ki premosti prepad med realnimi zvoki in predvajanim.
Avdiofili se pri tem tako verziramo, da se nam zaène dozdevati lastna mašinerija veliko boljša kot je in ne slišimo veè en kup pomanjkljivosti. Zato pa smo še toliko bolj obèutljivi na napake drugje: kar poglejte si reakcije avdiofilov na sejmih, kako vihajo nos tudi ob dobrih napravah. Dolgo èasa vtisnjena prilagoditev na lastni zvok doma zelo ovira prilagajanje na druge zvoke - rabiš kar nekaj èasa, tudi veè kot eno uro, da se osvobodiš tega in 'padeš' v nov zvok.
Torej
Èe živiš z digi reprodukcijo preprosto ne opaziš veè njenih posebnosti. Nekdo ki je stalno na analogni reprodukciji pa digitalno doživlja malo drugaèe.

Hecno a resnièno:
Od par dni nazaj, ko sem vstavil Blumenhoferjev CD, sem si zavrtel nekaj CD-jev, ki jih nisem še poslušal. Se poèasi tu pa tam kaj nabere, mi kdo podari kakšnega ali dobim s kakšno revijo. No, par dni nisem vklopil gramofona in poèasi, poèasi se zvok CD-ja izboljšuje. Èe bi vztrajal, bi prišel v normalne okvire in morda celo koga ugriznil, ki bi imel kaj proti njemu
_________________
Carpe Diem

[bogomir 4051]

Psihologije poslušanja seveda ni za zanemarjati, to je res.

Vendar pa tisti, ki vsaj malo sledijo razvoju, ki je bil v zadnjih nekaj letih res velik, že zdavnaj ne poslušajo veè CD-jev. Še manj, da bi na tej podlagi podajali (precej pavšalne) ocene o digi glasbi.

V izogib nepotrebnim prepirom, slabi volji, gledanju z viška in podobnim težavam, predlagam, da se VEDNO !!!, kadar kdo hoèe izražati neka meritorna mnenja, pove sledeèe :

1/ na kakšnem sistemu se je poslušalo, z natanènim opisom komponent (in kablaže),

2/ v kakšnem akustièno (ne)urejenem ambientu se je poslušalo, po možnosti s kakšno fotko,

3/ plej lista na testu poslušane glasbe, z opisom avtorjev, izvajalcev in založbe,

4/ tehnièni podatki o glasbi, kot so resolucija in oblika fajlov

5/ natanèen in fer subjektivni opis slišanega,

6/ po možnosti pa tudi podprto s kakšno meritvijo.


Brez teh, bi rekel osnovnih parametrov je vse ostalo nakladanje brez vsakršne teže in le pumpanje svoje pomembnosti. Po domaèe : prdec v veter.


lpm
_________________
miro