popaèenje ojaèevalca v PC in glasbenem stolpu

[novinc]

Nekoliko se še spominjam da je bilo v šoli omenjeno da popaèenje ojaèitve signala do 60% moèi narašèa zelo poèasi, pri ca 60% pa zaène narašèati èedalje bolj naglo. Mislim da se je šlo za audio ojaèevalec.
Zanima me èe je to res in ali je tako tudi pri raèunalniku.
Sprašujem zato ker sem bil vedno v dilemi ali je bolje dati na raèunalniku na maksimalno glasnost, ali pa je bolje èe se da na raèunalniku le do 60% glasnosti, posledièno pa nekoliko veèjo glasnost na glasbenem stolpu, ki je povezan z raèunalnikom.

[benma]

Tvoja ušesa ti bodo povedala. Poizkusi najprej na 100% (jaz imam tako nastavljeno in mnogi priporoèajo to nastavitev). Èe slišiš, da je zvok popaèen (navadno ni, lahko pa je v kombinaciji s kakim ampom), potem zmanjšuj, dokler se ne boš zadovoljen.

[LightBit]

Ponavadi je povsod tako da harmonièno popaèenje raste z glasnostjo.
Na nižjih glasnostih je pa veè šuma.

Naèeloma na raèunalniku daš na 100% kot reèeno.

[ambasador]

[LightBit]

THD+N prikazuje oboje skupaj. THD+N seveda obièajno pada ker je šum statièen in tako pri nižjih glasnostih relativno glasnejši.
Pri obièajnih glasnostih imajo dobre (sej veš take z feedbackom ) naprave praktièno samo šum in harmonièno popaèenje res strmo naraste šele na koncu.
Dobro sicer da si napisal, ker tega nisem omenil.

Èe narediš analizo spektra se da malo razbrati kaj so harmoniki in kaj je šum.
Spodaj primer Focusrite Scarlett 2i2 (izhod vezan na vhod).

Najtišje (ni vidnih harmonikov):


Polovièna glasnost (morda se vidi malo drugi in tretji harmonik):


Do konca (jasno se vidi drugi in tretji harmonik):


Vendar do konca ni niè slabše (lahko bi rekel da je bolje) kot polovièna glasnost v tem primeru. Najtišje je precej slabše.

Èe znižaš glasnost na PC in poveèaš na stolpu bo bolj šumelo. Èe ima PC slabo zvoèno (verjetno ni tako slaba) bo na do konca morda imel preveè harmoniènega popaèenja. Obièajno je problem DACov v raèunalnikih predvsem šum.

[stormsonic]

[stormsonic]

Tu je primer meritve harmoniènih popaèenj, ko spreminjaš delovne toèke ojaèevalca od PP v SE in vmes. Y os je % popaèenja, X os je izhodna moè.


_________________
My DMM will go only to 10, maybe your DMM can go to 11?

[ambasador]

Soforumaš je dobil odgovore, bi pa ob tem na videz naivnem vprašanju še malo dodal na to temo:

Nekdo reèe - moj ojaèevalec ima 0,01% popaèenj. Ja, na max moèi, ki jo koristiš samo za pokrivanje vrhov šusov - kar traja samo delèek sekunde. Poglejmo raje koliko popaèi pri 0,1W do 1W, ki je moè na kateri se odvija veèina glasbe - pa koliki je noise floor in crossover popaèenja, ki nizki omogoèajo pravo resolucijo, teksturo zvokov, skratka vse tisto kar se mastno plaèa v hifiju. Iz istega razloga (nerazumevanje dogajanja) je podcenjena vloga (dobrih) predojaèevalcev.

Še bolj je ta koncept prisoten pri digitaliji, kjer nastopi še kup dodatnih težav tudi zaradi tega, ker se z glasnostjo ne poveèujejo popaèenja ampak upadajo. Potem v studijih (tudi zaradi tega) komprimirajo posnetke da dobijo kolikor toliko željeni power/naboj v glasbi, sicer zveni prazno. Namesto da bi s šusom zagrmelo, se 'ufitilji' bi rekli naši vzhodni sosedje. Od tistih famoznih 90dB dinamike 16/44.1 formata tako ostane bolj malo. V bistvu zveni narobe, obrnjeno kot bi moralo. Nekateri potem celo preferirajo konvertirano v MP3..

To nedonošeno fazo tehnologije smo konèno prebrodili, imamo že dobro zveneèe formate. Veèina se pa èudi, èeš kam višajo bite in vzorèenje, saj je že s 16/44.1 dovolj vsega. No, neglede kaj si mi mislimo, stvar gre svojo pot naprej, razlogi so in to tehtni - za pravi zvok gre.
_________________
Carpe Diem

[LightBit]

Z istim pristopom snemanja za "Lo-Fi" bo tudi od 32/352,8 ostal samo zapravljen prostor na disku. Èe je bilo 70dB od vinila dovolj, bi moral biti tudi 16/44,1. Le izkoristiti ga je treba.

Kar se tièe digitalnega spreminjanja glasnosti pa lahko nastaviš da se pretvori na 32 bit (kar nima nobenih negativnih posledic) in nato lahko odštevaš brez izgube bitov. Samo šum analognega dela bo verjetno tako in tako višji kot izgubljeni biti.

Dostikrat so krive za slabe rezultate tudi napake v programih. Recimo Linux driver za sinhrone USB 2.0 DAC-e pošilja 44,1kHz z hitrostjo 44kHz.

[ambasador]

[LightBit]

Sedaj si lahko še izraèunaš koliko bitov rabiš za 70dB dinamike.

[ambasador]

Za ogrevanje pred jesenskimi seansami:
Zanimiv èlanek v Stereophilu, za tiste ki imajo vsaj nekoliko vpogleda v dogajanje v elektroniki in prakso kako se to sliši.
https://www.stereophile.com/content/spectral-x-contamination-problems-op-amp-chips

Conventional acoustic and audio knowledge has little enough to say about the sonic effects of harmonics when they're gross (ie, 50% to 0.5% of the fundamental). At lower levels, almost nothing is documented, and extrapolation of the high-level effects would seem presumptuous. I have witnessed experiments in which the effects of introducing at below –95dB a spray of harmonics, including the seventh, ninth, and eleventh, by loading-down an IC op-amp, are: a) perfectly audible, but b) perceived more as a dulling loss of detail and air than as dissonant in the usual sense of "anti-melodic" or "gritty." There is much yet to discover.
-----------------------------------------
How can such tiny results matter?
Hard-Line Objectivists will claim that the tiny levels being measured are utterly insignificant alongside, say, the grosser distortions of loudspeakers. This assessment, too, is too simplistic. The size of something, enumerated in one dimension alone, does not necessarily describe its potency. Homeopathy, biological warfare, holography, and military intelligence, to name but a few, are fields in which exceedingly small amounts of an active constituent can act very powerfully for good or ill. Just so, signals below the floor of various flavors of noise and distortions picked up on the way are by no means automatically masked or made inaudible.
---------------------------------------------------------
Ko je elektronika dobra, se en kup problemov /od akustike prostora naprej/ zmanjša

Sidebar 4: Acid Tests for Musically Refined Electronics

My colleagues have noticed over the years that, with refined audio electronics built to be musically satisfying,

• The worst room acoustics can be conquered or at least greatly ameliorated.

• Music can be played effortlessly at extreme SPLs without ear pain or stress (see my "Earlash" in the June 1995 Studio Sound).

• Threshold shift is absent—when a 130dB peak SPL sound stops, birdsong is as audible as if nothing loud had happened.

• In people with previously damaged ears, tinnitus is not triggered at SPLs up to 30dB greater than would have triggered it formerly.

• At any reasonable sound level, you can listen for hours without "listener fatigue."
_________________
Carpe Diem

[LightBit]

[ck]

[zvocnik]

Vsak prostor ima svojo akustiko in tu ni dileme. Je pa dilema, ce ga je potrebno tretirati in zakaj.
Prevsem moti dejstvo, da o Hi-Fi-ju govorimo kot o zelo slabemu priblizku zivi izvedbi a hkrati smo pripravljeni vloziti kdo ve koliko v akustiko prostora in potrositi enormne kolicine denarja v opremo. Po drugi strani izvajalci, ko postavijo instrumente igrajo in ne hodijo okoli ter tretirajo dvorane. Dvorana se 'sama' tretira, ko vstopijo poslusalci. Tisto kar ostane kot napaka akustike pa najveckrat pravzaprav doda prav tiste obcutke, ki po koncertu ostanejo v nas. Ene takih 'skrivnost' so recimo koncerti v cerkvi - veliko, prazno, odmeva a hkrati odlicno za poslusati, tako kot kopalnice...
Ce razmislimo takole cez prst, akustika sploh ni 'sovraznik' dobrega izvajanja oz koncerta. Zakaj bi potem bila problem doma? Poslusalnico komot zasitimo s kaksno frekvenco, ki se poudarja iz sistema, torej je najprej to potrebno spraviti v red in morda enostavno prilagoditi glasnost poslusanja.

Lp
_________________
Information is not knowledge
Knowledge is not wisdom
Wisdom is not truth
Truth is not beauty
Beauty is not love
Love is not music
Music is the best !

FZ