Laser Turntable (LT) from ELP Japan

[bojc08]

Malo kot novost, ker je toliko audiophilov, ki ne verjame v OPTIKO, ki je format bodoènosti!

Gramofon ki s pomoèjo optike igra vinilke. Seveda ANALOGNO!
Seveda obraba vinilk je nièelna!

Konstruktor ne more prodret, ke ga duši novodobni razcvet digitalne dobe.

The Laser Turntable (LT) from ELP Japan is a revolutionary way to revitalize your vinyl records without damage from conventional turntable needles! Listen to crisp analog music never before touched by traditional turntables - all without digitalization.

http://www.youtube.com/watch?v=W_4sooWCh_Y&feature=related

lp
Bojc

[dr.sah]

Mogoèe je tudi cena ovira
http://www.elpj.com/purchase/index.html

Samo daljinec je 700 dolarjev.

[fjaka]

dobil sampler iz UK...12 000 GBP...15 000 $....

_________________
Å¡oo mazgoon

[bojc08]

Nisem preverjal cene, ker je zanimiv princip!

Najveèji problem gramofonov je v MEHANSKO-ELEKTRIÈNI pretvorbi.
Pri tem nastaja veliko popaèenj in šum!

Ta princip je odlièen!

Izgleda, da je stari Japonc imel že vsega novodobnega dovolj in se lotil na pravi naèin.
Ima pa tudi veliko naroèil.
Stvar mora igrat vrhunsko.
To je za moje pojme HI-END.

Samo škoda da pri nas se ne moremo združit in naret kaj takega.

Res Å¡koda.

Lp
Bojc

[fjaka]

je nekaj let od tega...2 , 3 ???...obe ceni sta omenjeni v brošurci za top model...osnovni model štarta pri 7700 GBP...zanimivost...bere samo èrni vinyl...no picture disc...
_________________
Å¡oo mazgoon

[ambasador]

Zgodovina tega izdelka sega daleè nazaj.
Prve novice segajo krepko pred leto 1980. Takrat je dvignilo veliko prahu.
Potem se je zadeva odvijala kot soap opera. Menjavali so se lastniki, vedno je samo še malo manjkalo do komercializacije. Tek što neæe, drži, nedaj, povuci, potegni...pa se je publika navelièala.

Malo sem že pozabil, menda so to zaèeli prodajat kakih 15 let nazaj, pa so bili problemi. No, in zadnja leta slišim, da je stvar konèno zaživela v smislu da se normalno prodaja.

Nekje sem celo zasledil kratek test, od katerega se spomnim, da so bili zaèudeni, kako moèno prah na plošèi ovira reprodukcijo.

Bi prièakoval, da si ga bo kupil ameriški glavni arhiv (Congress Library), ki ima na temo plošè vse kar se da zbrat. Imajo pa SimonYorke. Verjetno tudi zato, ker jim slednji predvaja tudi stare plate premera 40cm.
_________________
Carpe Diem

[zvocnik]

Res je to ze 'zelo stara' tehnologija in precej casa poznana avdio svetu. Tudi mene zelo preseneca, kako mocno vpliva prah na laser saj signal ne prebira na dnu brazde pac pa na poljubno izbrani visini (vsaj tako je razumeti). Sicer je tako, ko gre laser v najglobji del brazde, tam kamor igla 'ne more' (tako razlagajo), je na vsaki uporabljeni plosci gotovo prah. Tako mora biti plosca perfektno cista za optimalen odcitek. Po drugi strani pa nihce od lastnikov ELP-ja tega ni umestil pred klasicen gramofon ampak nekje na njegov nivo s pripombo, da ga je lazje uporabljati. To bi le pomenilo, da zvocno pac ni superioren.
Malo mi je cudno zakaj bi sploh bral signal tako globoko v brazdi, ker brazada oz matrica ni bila narejena z laserjem ampak z 'gramofonom' in tako niti ne morebiti globja, kakor jo lahko naredi mehanski rezalinik?


Lp
_________________
Information is not knowledge
Knowledge is not wisdom
Wisdom is not truth
Truth is not beauty
Beauty is not love
Love is not music
Music is the best !

FZ

[ambasador]

Rezalna igla je ostra kot hudiè in je trikotne oblike tam, kjer so naše igle zaobljene.

Optièno branje je krasna ideja, vprašanje kako je izvedena. Vprašanje kakšne so omejitve in težave pri izvedbi.

Koliko let (skoraj 20) je rabila cela svetovna industrija, da je pogruntala jitter kot glavni krivec za nezadovoljivo reprodukcijo CD plošè (prvi ki je to oznanjal - Kenwood - pred dobrimi 10 leti). In še danes ne moreš kupiti jitter free player izpod 4000€.
Mislim da ta glavni (Philips in Sony) so že vedeli, a zaradi založniških interesov (Polydor in CBS so njihovi)...nam ne dajo gušta. Potem so nagajali s SCMS - poleg varovanja - negativno vpliva na zvok! Ker so uporabniki popenili, so popustili. Zdaj, ko je CD konèno zrel za pravo uporabo, gre ven!
Na, me je zaneslo na Cd, ma samo za primerjavo kako lahko vsaka tehnologija naguzi na probleme, pa jih cel svet komaj reši, kaj šele mala firmica.

Èe bi LT vsaj približno izpolnil (visoka) prièakovanja, bi danes bil alternativa glavnim machotom. Kljub paranoièni higieni.

PS
še nekaj o zlobi velikih: DAT ni imel jitter problemov, pa še 48kHz vzorèenje so mu dali, kujoni
_________________
Carpe Diem

[stormsonic]

tudi za 1000x veèjo vsoto ne moreš kupiti jitter-free CD predvajalnika. Pravzaprav jitter-free CD predvajalnika sploh ne moreš kupiti

Kjerkoli se opravlja A/D ali D/A konverzija, je zraven jitter. Od najbolj nedolžnega, benignega in nakljuènega (Gaussian) do tistega povezanega s podatki, prenosnim medijem, modulacijo napajalnih linij....

Jitter-free je mit, iluzija, marketing.

[zvocnik]

[ambasador]

[stormsonic]

Za idealno reprodukcijo bi bila potrebna odsotnost jitterja, oziroma èim manj.

Zamisli si digitalni signal, kot je na sliki spodaj. Vrhovi so digitalna "1", doline so digitalna "0".

Dokler se signal prenaša znotraj raèunalnika, npr. snemanje iz USB na trdi disk, snemanje iz diska na CD, streamanje iz raèunalnika na SB Classic ali Touch,... ne moremo govoriti o jitterju. Tudi pravilnost podatkov štima, ker se izvaja CRC kontrola (cyclic redundancy check). Mora biti res nekaj hudo narobe, da pride do bitne napake in dobiš "CRC Error".

Zdaj pa gremo k audiu in S/PDIF signalu. Istoèasno se z enim signalom prenašajo podatki (data) in takt (clock). Gre za t.i. bi-fazno kodiranje, kjer se podatki kodirajo s taktom.



Na strani DACa imaš sprejemni èip (npr. CS8416,...), ki iz prejetega signala razbira podatke in takt (clock). Ekstrakcija takta je èisto analogni proces, prav tako je prenosni medij (kabel) popolnoma analogni medij.
Èe bi se prenašali samo podatki (data), potem bi lahko govorili o digitalnem signalu. Ker se zraven prenaša še takt (clock), vse skupaj ni èisto digitalni signal, ampak RF signal. Za èimbolj neokrnjen prenos RF signala je treba upoštevati RF pravila (impedanèna prilagoditev konektorjev, kabla,...), ker vsaka nepravilnost rezultira v spremenjeni obliki signala.

Sprejemni èip razbira podatke iz spremembe oblike signala, kadar gre signal iz "0" v "1" ali obratno, iz "1" v "0". Karkoli, kar vpliva na obliko tega signala (kabli, konektorji, napaèna terminacija, motnje v napajanju,...) pomeni, da vpliva tudi na takt (clock), ki ga sprejemni èip razbira iz prihajajoèega signala.

Preklopimo v glavi na èasovno domeno. Èe si kdaj opazoval karkoli na osciloskopu, potem je X-os èasovna os, Y-os pa amplituda signala. Èe signal v èasovni domeni niha, pomeni, da bo receiver napaèno razbral takt iz prihajajoèega signala. Podobno, kot bi pri analognem gramofonu cel gramofon vibriral oziroma bi igla nihala v brazdi.


Moralo bi biti res hudo narobe, da bi nastala bitna napaka, torej da bi namesto digitalne "1" receiver prebral digitalno "0". Podobno kot pri gramofonu, bi moral biti hud tresljaj, da bi igla preskoèila.

Se pa to nihanje digitalnega signala oziroma "jitter" manifestira na zvoku. Podobno, kot bi dal zaveso èez zvoènik. Nejasni vokali, izguba 3D obèutka, neprecizni doneèi basi, ostri visoki,... Jitterja samega ne moreš slišat, lahko slišiš samo njegov vpliv na zvok.

Dosedaj je bilo govora samo o prenosu sugnala. Potem imaš še vpliv napajanja. Receiver èip in DAC èip sta blazno obèutljiva na šum in nihanje napajalne napetosti.

Koliko jitterja je torej najbolje? Èim manj.

Ampak govoriti o jitterju brez konkretnih številk je nakladanje v 3 krasne Vzemimo za primer, da je 200 nS (nano-sekund) jitterja neslišno, kot nekateri navajajo. Ja, ampak KJE je to merjeno?

Recimo, da imamo clock z 24.576 MHz, kot je v Dacmagicu. 200 nS jitterja pri 24.576 MHz pomeni cca 50 mS (mili-sekund) jitterja pri 100 Hz Katastrofa.
Kaj pa 200 nS pri 100 Hz? To pomeni cca 840 fS (femto-sekund) oziroma 0.84 pS pri frekvenci 24.576 MHz. To je že hudo dober clock

To so bili seveda ekstremni primeri.

Èe komu da, nekaj veè na to temo: http://www.audiocircle.com/index.php?topic=90220.msg890849#msg890849
Pozor na besedno zvezo "I have a lot of respect for". Gre za meritve SB Classica

Da nadaljujem:
Ja, èe bi uspel v eno napravo spraviti celo glasbeno kolekcijo in potem izvesti D/A konverzijo, bi bilo super. Ampak to ne sme biti hard disk, spominske kartice bi bile mnogo bolj primerne. In definitivno izolirat napajanja posameznih sklopov, da ni medsebojnega vpliva.
CD predvajalnik je dobra osnova, v teoriji, ampak v praksi se ni najbolj izkazal. Že napajanje servo mehanizma, ki krmili laser, vpliva na napajanje DAC èipa. Odpadejo pa vsi problemi glede prenosa signala na razdaljo do zunanjega DACa.

Raznorazni reclockerji so super v teoriji, v praksi ni tako idealno. Veè elementov, veè sklopov, veèji jitter. Èe si ga kiksnil na zaèetku, ne moreš èudežno odpraviti jitterja. Tudi ASRC (asinhroni konverterji), ki so reklamirani kot èudež, ki odpravi jitter, so to samo na papirju. Jitter na vhodnem signalu samo premaknejo v drug del spektra in ga redistribuirajo, razpodelijo. Ko je enkrat jitter "zalepljen" v vhodni signal, je konec. Game over. Ni èudežnega zdravila, da bi ga odpravil, nekako "odlepil", da bi ostal samo originalni signal.

Mogoèe bi lahko dodal še dvojni PLL v zunanjem DACu, ampak spet so problemi z prenosom signala od izvora k DACu.

Ali pa I2S, da bi loèeno prenašal Bit clock, Word clock in podatke (data), ampak potem imaš 3 povezovalne kable, namesto enega kot pri S/PDIF.

Še najbližje idealu so zame SB, èe bi le imeli vdelan boljši DAC konverter, boljši analogni del, izolirana napajanja posameznih èipov in manj šparanja na materialih. Seveda bi tudi cena bila druga

[bogomir 4051]

Iz vseh teh razlogov, ki si jih navedel, sem se pred skoraj 3 leti odloèil za mrežni streamer Linn Majik (z Dynamik PS). Vso muziko imam na NAS-u. Sem zelo zadovoljen.
LpM.
_________________
miro

[urosst]

malce razmislimo o epl,že na zaèetku ima sistem dva mehanska
krmilna sistema
-višina
-sled
ta dva sistema imata vedno lastno nihanje in Å¡e motnje od okolice
prah,neravnina plošèe,vibracije okolice.

poleg ima laserski vir tudi lasten Å¡um.

že to nam pove ,da tehnologija ni superiodna ampak le stvar
marketinga.

[bojc08]

Tema je bila o gramofonu.

Zanimivo, da noben ne napiše slabih lastnosti klasiènega gramofona???

Iskanje kaj bi bilo s laserskim narobe je ne konstroktivno!

Ker pa se že omenja Jitter in ostalo, pa bom samo to omenil, da pred 20 leti, ko sem o tem govoril in meril, še marsikdo ni vedel o èem govorim. Pa tudi modificiral sem takrat za dosti znancev!
Tudi industrijski merilnik Jitter-ja imam že vrsto let.
Opažam pa da se kar ponavljajo gradiva iz tujih diy forumov, kot so jitter, asinhrono ali sinhrono in clock.
Namreè dosti veè negativnih pojavov se dogaja v digitaliji, kot so navedeni na tujih forumih!

PC ko izvor je slab zato, ker se preveè motijo vezja (interference) med seboj. Na sami matièni plati!

Lp
Bojc