| Poglej prejnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporoilo |
vintagesonic
Pridruen/-a: Sre Mar 2010 17:24
Prispevkov: 1426
Kraj: Ljubljana
|
 Objavljeno: et Dec 13, 2012 14:06 Naslov sporoila: Problematika analognih/digitalnih trendov v snemanju |
 |
|
| ambasador je napisal/a: | Vintage in analogija in analogno snemanje
Veliko povedanega drži. Bi pa pripomnil, da se analogija ni nehala z vintage-m in se naprej razvija. Nekatere vintage naprave imajo še danes kaj povedati (èe so v neobrabljenem stanju).
Na digitalno se je prièelo prehajati v 80 letih zato, da se 'zaobide' nekatere nepremostljive probleme analogije. Prièeli so pri snemanju glasbe, ko so kolutni studijski magnetofon zamenjali za digitalnega. Veèja dinamika, manj šuma, boljša nevtralnost (kot nasprotje koloracijam analognega) se je takoj pokazala.
Èas je potem prinesel digitalne snemalne/mešalne mize. Tu je potem ven skoèil problem multikanalnega digitalnega mešanja - dviganje/spušèanje volumna posameznih kanalov in mešanje z desetinami drugih kanalov je naredilo mini kaos med raznimi clock-i, biti, fazami in kdo ve še èim. Konèni izdelek pa grob, neotesan, oster, zmeden. Skratka tehnologija ki še ni dozorela za tako poèetje. Odtod vraèanje starih analognih mešalnih miz.
Ni pa fer, da se vintage pod krinko teh miz uporabi kot dokaz, kako je nekoè bilo vse bolje kot danes. Še posebej ne zato, ker ta boljši posnetki niso nastajali na 100kanalnih mešalnih mizah.
Tudi jaz èastim ta boljše vintage posnetke (pa tudi današnje). Toda pozor - ti so nastajali preden so uvedli analogne (površno reèeno 100 kanalne) mešalne mize. Torej je tehnika z mešalnimi mizami bila ovira že tedaj. Danes z digitalnimi je samo še potencirana. |
Tudi jaz se bi strinjal z delom tvojih pogledov na problematiko vintage profesionalne opreme, ne pa v celoti. Upam da zaradi tega ni nekih zamer, ker je vse veè ali manj samo debata in razkrivanje pogledov posameznikov na enako temo.
Torej, prihod digitalne tehnologije tudi v podroèje zvoka in snemalne tehnike je na nek logièna posledica digitalizacije videa in nasploh raèunalniške tehnologije. Ko se analogni signal pretvoti v digitalni, je za nadalnji proces obdelave podatkov popolnoma irelevantno ali je v ozadju zvok, video ali slika. To je paè zbirka digitalnih podatkov, ki jih posamezni programski paketi s podporo raèunalniške strojne opreme ustrezno obdelujejo z namenom, da dobimo konèni izdelek, ki ga lahko predvajamo, prenašamo ali shranjujemo na ustreznih medijih. Podobno zgodba je bila sicer tudi v analogni tehnologiji, vendar je analogija imela svoje prednosti, še veè pa pomanjklivosti za vsakdanje aplikacije oziroma uporabo.
Problem digitalne tehnologije na podroèju digitalnih avdio mešalnih miz sem poizkusil pred èasom obrazložiti v sosednjem postu, tako da se ne bi ponavljal.
http://www.audio-kontakt.com/forum/viewtopic.php?p=63069&highlight=#63069
Zaèetek digitalnih mešalnih miz je bil iz današnjega stališèa resnièno precej klavern, vendar današnja tehnologija že omogoèa popolnoma ustrezno kvaliteto zvoka v primerjavi z analogno tehnologijo. Problem nastane v dejstvu, da sta si analogni in digitalni posnetek že v svoji osnovi nastanka deloma razlièna. To lahko uporabimo kot prednost ali slabost. Odvisno od pristopa k strokovni analizi problematike ali subjektivnega pristopa posameznikov in referenc glede ocenjevanja zvoka. Prvi je bolj tehniène narave, drugi je bolj glasbeno zvoèno obarvan. V principu se ne bi smela izkljuèevati, èeprav ravo naš portal kaže nepremostljivo vrzel v dojemanju obeh svetov.
Problemi ki so se pojavljali v zaèetnem obdobju proizvodnje digitalnih mešalnim miz so v veèini primerov danes že preteklost s predpostavko, da govorimo o vrhunskih izdelkih na podroèju profesionalne elektronike. Bazièni problem ki se mi kaže v današnjem èasu je predvsem v nekritiènem posploševanju in nerealnih prièekovanjih posameznikov glede kvalitete posameznih komponent ali celotnih sklopov glede na konèno ceno izdelka. Danes lahko dobite 100 kanalno digitalno mešalno mizo v rangu od nekaj tisoè evrov do nekaj stotišoè evrov. Èe k temu prikljuèimo še serijo digitalnih delovnih postaj, ki uporabljajao emulacijo kontrole parametrov mešalne mize preidemo v podroèje, ki enostavno ni veè obvladljivo.
Vrh ledene gore seveda predstavlja nekritièna uporaba vrste cenenih takoimenovanih software-skih “ plug in-ov”, ki na raèun všeènega grafiènega vmesnika zavaja veèino uporabnikov glede kvalitete samega zvoka. Na tak naèin si lahklo doma sestavite poceni “home production” glasbeni studio in živite v preprièanju, da ste naredili posel stoletja. Èe k temu dodate še poceni replike kitajskih mikrofonov in nekaj sto evrov vredne aktivne studijske monitorje je zgodba zakljuèena. Obèutek ki ga daje množica programov na ekranih seveda ne more biti ekvivalentna vrhunski mešalni mizi in ustreznem akustièno tretiranemu okolju. Konèni rezultati v smislu glasbenih posnetkov so žal primerni zateèenim pogojem.
Èe se vrnem k izhodišèni temi menim, da število kanalov mešalne mize ( èe je ustrezne kvalitete) ni v korelaciji z kvaliteto konènega izdelka. Osnovni problem analognih mešalnih miz se je pojavil na raèun nefleksibilnosti avtomatike mešanja. Doloèena produkcija paè zahteva ustrezno število neodvisnih virov/kanalov zaradi same specifike konènega izdelka.
Namreè, vèasih si je potrebno resnièno naliti èistega vina, da lahko trezno razjasnimo detalje mozaika. Izdelki ki se pojavljajo na trižèu profesionalne avdio opreme so striktno vezani na zaheteve klientov, ki to opremo kupujejo. In tukaj se zgodba za podroèje audiofilov zaène rušiti. Veè kot 50% današnje svetovne “proizvodnje” glasbenih posnetkov ( mogoèe celo veè ) se producira za potrebe filmske industrije, ki diktira tempo na podjoèju zvoka in slike. To je neizpodbitno dejstvo. S tem se moramo paè spijazniti. Ne verjamete?
Popolno napaèno mišljenje je, da se veèina bajeslovnih profitov v tej industriji dogaja za potrebe raznih “biberèkov” , “ gagic” in podobnih izvajalcev, ki kraljujejo na svetovnih POP lestvicah. To je totalen strel v prazno. Èe ne bi obstajal Hoolywood , bi bila vsa avdio produkcija hudo v rdeèih številkah in pod vodo. Da ne govorimo o kakih oh in sploh jazz, blues ali rock produkcijah. Na ameriškem trgu je edina panoga, ki bi mogoèe lahko preživela od prodaje glasbenih nosilcev “country muska”. Zato je veèina prestižnih ameriških studijev, ki še vedno razsipavajo z investicijami v gradnjo in opremo, razen v Hoolywood-u samo še v drugih studiih, ki so vezani na filmsko produkcijo in deloma Broadcasting hiše. Izjema je samo še Nashville- Tennesse. V ameriški meseèni publikaciji MIX magazine je veè kot polovica èlankov vezana na ti dve lokaciji. Hiper uber znani pop/rock/house zvezdniki so morali lepo zavihati rokave in se spet odpraviti na svetovne mega turneje, da si naberjeo cekine v malho. Èasi sedenja v mehkih foteljih in èakanja kako jim bodo tekli procenti od prodaje nosilcev so že davno mimo.
Iz istega razloga se je industrija obrnila tudi v zakladnice starih posnetkov in jih poizkuša na 367 naèinov zopet plasirati na tržišèe. Jasno da jih ne more današnji razvajeni publiki ponuditi v enakih paketih kot pred leti, ampak jih ponuja v obliki I tunes, Hi-res paketov, za mastne denarje. V doloèenem obdobju jim je veliko preglavic naredilo piratsko kopiranje materialov preko medmrežij, vendar kaže da bo tudi te zgodbe sicer poèasi, ampak zagotovo v nekaj letih konec. Folk je res inovativen in prisotnost globalizacije iznièuje napore te industrije, vendar je pritisk na oblastnike v smislu nacionalnih zakonodaj in prièakovanega dobièka èedalje hujši. Vojna zagotovo še ni konèana zaradi ene izgubljene bitke.
V nadaljevanju se sicer lahko osredotoèimo na posamezne segmente problematike doloèene tehnologije ( analogna, vintage, vinyl, mastertape high res) vendar ostaja dejstvo, da je bitka z mlini v naèelu izgubljena. To še vedno ne pomeni, da ne more ostati relativno velika skupina privržencev analogne tehnologije, ki bo zagovarjala svoje argumente nasproti globalnim privržencem digitalizacije. Za zelo ozko podroèje profesionalanega avdia sem preprièan da bo to veèna tema.
Osebno poizkušam delovati na obeh podroèjih, ker ima vsako od njih svoj èar. Vintage Hi-Fi pa itaq ( kako lepa slovenska beseda), kajne?
LP  |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
ambasador
Pridruen/-a: Sre Feb 2011 19:52
Prispevkov: 5984
Kraj: Izola
|
| Objavljeno: Pet Dec 14, 2012 12:44 Naslov sporoila: |
|
|
Kakšna zamera neki, te prosim!
Zelo se strinjam s tvojimi trditvami, edino mi je novo, da so že rešili vse probleme veèkanalnih digitalnih miz - kar je super!
Èe izvzamem produkcijsko glasbo (narejena v studijih tudi s pomoèjo efektov, nasnemavanja itd - proti kateri nimam niè, bog ne daj) vidim nepremostljive(?) probleme pri zajemanju glasbe v živo kadar gre za veèje orkestre - èe se snema z veliko mikrofoni in gre na mešalno mizo.
Mikrofoni so postavljeni relativno blizu eden drugega (po sekcijah orkestra) in je nemogoèe, da ne 'ujamejo' tudi malo sosednje sekcije. Ker je med njimi razdalja - nujno se to ne ujema med sosednjimi mikrofoni, ampak je prisotna neka zakasnitev. Na mizi to sestavijo in v posnetkih se naselijo vse te nekoherentne informacije. Da ne govorim o reverbu dvorane, ki ga vsak mikrofon drugaèe sliši že zaradi drugaène pozicije v dvorani, višinskih razlik med njimi in tudi ker se ne uporabja isti tip mikrofona za vse instrumente (da o njihovih predojaèevalcih ne govorimo).
Nadalje je tu težava s harmonsko strukturo. Instrument se ne sliši enako èe ga poslušaš od blizu ali od daleè. Multikanalno posnet orkester se ne sliši kot v resnici - instrumenti so 'presvetlo' obarvani (mikrofoni blizu), potem je tu pin-point pozicija v stereo sliki, ki v naravi niti približno ni tako (mešalna miza to naredi umetno) ambienca pa je itak en miš-maš, se bolj iznièi in izmalièi.
Tudi dvokanalno posneto, ko so mikrofoni obešeni pod stop na zajli se sliši tako - kot bi odzgoraj poslušal. Sploh opero, ko se pevci premikajo po sceni, so vèasih morali snemati tako - potem se pa Marija Callas sliši kot da ima zaprt nos. Danes jim dajo brezžiène mikrofone? in na mešalni mizi tekajo levo desno?
_________________
Carpe Diem |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
vintagesonic
Pridruen/-a: Sre Mar 2010 17:24
Prispevkov: 1426
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Pet Dec 14, 2012 16:06 Naslov sporoila: |
|
|
| ambasador je napisal/a: | Kakšna zamera neki, te prosim!
Zelo se strinjam s tvojimi trditvami, edino mi je novo, da so že rešili vse probleme veèkanalnih digitalnih miz - kar je super!
Èe izvzamem produkcijsko glasbo (narejena v studijih tudi s pomoèjo efektov, nasnemavanja itd - proti kateri nimam niè, bog ne daj) vidim nepremostljive(?) probleme pri zajemanju glasbe v živo kadar gre za veèje orkestre - èe se snema z veliko mikrofoni in gre na mešalno mizo.
Mikrofoni so postavljeni relativno blizu eden drugega (po sekcijah orkestra) in je nemogoèe, da ne 'ujamejo' tudi malo sosednje sekcije. Ker je med njimi razdalja - nujno se to ne ujema med sosednjimi mikrofoni, ampak je prisotna neka zakasnitev. Na mizi to sestavijo in v posnetkih se naselijo vse te nekoherentne informacije. Da ne govorim o reverbu dvorane, ki ga vsak mikrofon drugaèe sliši že zaradi drugaène pozicije v dvorani, višinskih razlik med njimi in tudi ker se ne uporabja isti tip mikrofona za vse instrumente (da o njihovih predojaèevalcih ne govorimo).
Nadalje je tu težava s harmonsko strukturo. Instrument se ne sliši enako èe ga poslušaš od blizu ali od daleè. Multikanalno posnet orkester se ne sliši kot v resnici - instrumenti so 'presvetlo' obarvani (mikrofoni blizu), potem je tu pin-point pozicija v stereo sliki, ki v naravi niti približno ni tako (mešalna miza to naredi umetno) ambienca pa je itak en miš-maš, se bolj iznièi in izmalièi.
Tudi dvokanalno posneto, ko so mikrofoni obešeni pod stop na zajli se sliši tako - kot bi odzgoraj poslušal. Sploh opero, ko se pevci premikajo po sceni, so vèasih morali snemati tako - potem se pa Marija Callas sliši kot da ima zaprt nos. Danes jim dajo brezžiène mikrofone? in na mešalni mizi tekajo levo desno? |
Tehnika snemanja glasbe je podroèje, ki se nenehno spreminja in prilagaja danim okolišèinam, kljub temu da v osnovi veljajo neka stroga pravila. Za njih je zaželjeno, da bi se jih vsaj v veèini držali in pretežni meri upoštevali. Na podlagi dolgoletnih izkušenj posameznikov in predvsem produkcijskih hiš so se izoblikovali vzorci snemanja, ki predstavljajao neko stièno toèko, okoli katere nastajajo razliène variacije na osnovno, reciva temu mikrofonsko postavitev.
Ne obstaja uniformna postavitev mikrofonov za vsako aplikacijo, ampak se je potrebno vedno prilagoditi dani situaciji. Èe na temu mestu izzvzamemo, kot jo ti imenuješ »produkcijsko glasbo«, se lahko osredotoèiva predvsem na snemanje simfoniène glasbe ali pogojno operne.
Torej, v idealnih pogojih bi bilo potrebno v studiu ali koncertni dvorani poiskati toèko, kjer se orkester sliši najbolj tonsko uravnoteženo in akustièno ustrezno glede na prostor v kateremu je umešèen orkester. Zavedati se moramo, da v realnosti ne obstaja idealna postavitev orkestra ampak samo optimalna. Ko najdemo najbolj optimalno mesto poslušanja, lahko postavimo toèko, v kateri se naj bi zvok najbolje prenesel na nosilec posnetka. To naj bi bilo mesto našega centralnega ali baziènega mikrofona. Ampak pozor, èe je to teoretièno najbolj ustrezno mesto za poslušanje , še ne pomeni da je to najbolj optimalno mesto za postavitev mikrofona. Kajti zavedati se moramo najpomembnejšega dejstva, mikrofon ni naše uho. Od tu veèina zablod »nedeljskih snemalcev« ki mislijo, da bodo s postavitvijo enega ali dveh mikrofonov v toèki optimalnega poslušanja v dvorani dosegli tudi optimalni posnetek. Lahko se jim to posreèi, lahko pa tudi ne. Zakaj? Ker razlièni tipi mikrofonov imajo razliène tako-imenovane smerne, oziroma polarne karakteristike, ki definirajo geometrijske kote pokrivanja zvoka v doloèenem prostoru.
Ob razliènih tipih ali karakteristikah mikrofonov ne dobite popolnoma enak zvok orkestra ali instrumenta. Vsaka karakteristika mikrofona ima svoj namen, zatorej ne obstajajo boljše ali slabše karakteristike , ampak predvsem bolj uporabne ali manj uporabne. Mikrofoni lahko zajemajo zvok veèinoma samo s prednje strani ( kardioidna karakteristika ), enakomerno po vsem prostoru ( omni karakteristika ) ali v naprej doloèenem in specifiènem kotu istoèasno spredaj in zadaj ( karakteristika osmice). S kombinacijo vseh teh razliènih karakteristik lahko definirate širino pokrivanja orkestra ali kontrolirano izloèite doloèene dele zvoka prostora, ki v zvoèno sliko prinašajo anomalije zvoka.
Kombinacija razliènih mikrofonov v centralni toèki je lahko izvedena kot fizièna postavitev posameznih mikrofonov ( M-S , Decca tree , X-Y itd ) preko ustrezne elektronske matrice ali kot konstrukcijska rešitev v enem ohišju mikrofona, ki ima veè membran, katere so namešèene pod ustreznimi koti ( raznorazni stereo mikrofoni, veèmembranski prostorski – recimo soundfield mikrofoni ).
Viseèi "Decca tree"
M-S tehnika
X-Y tehnika
Prostorski "soundfield"
Idealna situacija je, èe lahko z enim parom mono mikrofonov ali s posameznim stereo mikrofonom pokrijete veèino spektra orkestra. To so v veèini primerov samo mokre sanje tonskih snemalcev. Zakaj? Predvsem zato, ker poleg direktnega zvoka ki prihaja s sprednje strani, mikrofon pobira tudi refleksije prostora, ki so na prvi pogled absolutno seveda zaželjene, ker predstavljajao harmonsko strukturo zvoka, vendar samo do doloèene stopnje. Zavedati se moramo tudi, da je naše uho veliko bolj sofisticiran, možgansko kontroliran sistem, kot so to mikrofoni in mešalne mize. Poslušanje koncerta sredi dvorane je nekaj drugega kot snemanje tega istega dogodka. Zaradi tega se je potrebno posluževati doloèenih snemalnih «trikov«, ki naše možgane na nek naèin preslepijo in dajejo kasnejši vtis » accurate reproduction«. Èe se to naredi z obèutkom in na naèin ki v zvok ne vnaša neprijetnih obèutkov, je lahko konèni efekt zelo pozitivno presenetljiv. Od tu vloga multimikrofonske tehnike z ustreznimi faznimi in èasovnimi kompenzacijami.
Vsaka dovolj kvalitetna profesionalna studijska digitalna mešalna miza ( SSL, Neve , Lawo, Studer, Euphonix , Stagetech) ima možnost tako imenovane »èasovne ali fazne kompenzacije« mikrofonskih predojaèevalnikov. Analogne mešalne mize te funkcije niso imele, so pa imele neke druge prednosti. To pomeni, da lahko fiziène lokacije mikrofonov fazno uskladite na naèin, da vsakemu posameznemu mikrofonu doloèite ustrezno èasovno zakasnitev glede na centralni mikrofon. Te nastavitve se glede na izkušnje snemalcev lahko nastavljajo v ms, frame-ih ali da je bolj priroèno, celo v virtualnih cm. Teoretièno to pomeni, da èe gledamo s stališèa faznih oziroma èasovnih zakasnitev posameznih mikrofonov, toèko zajemanja zvoka posameznega mikrofona fazno preselimo v izhodišèno toèko centralnega mikrofona. To je povedano zelo teoretièno in enostavno, ampak v praksi ni tako enostavno. Poleg faznih interakcij med mikrofoni obstajajo tudi še druge. Z veliko kilometrine na snemanjih so tudi v tem primeru rezultati presenetljivi.
V primeru opernih snemanj se veèina snemalcev poslužuje tako-imenovanih PZM mikrofonov. To so enostavno povedano plošèe , ki imajo v svojem ohišju vgrajene mikrofone in se jih položi na tla odra. Sliši se malce èudno, ampak tako je. Zaradi specifiène polarne karakteristike samega mikrofona pokrivajo precejšnjo površino odra. Seveda niso edini izvor zvoka pevcev. To velja predvsem za snemanja, ki so v povezavi z video posnetki. Brezžièni mikrofoni so strogo v domeni video produkcije. Noben resen posnetek opere, ki je izšel na mediju ni narejen z brezžiènimi mikrofoni, razen èe je to zapis nekega posebnega enkratnega dogodka.
Kar se tièe postavitve mikrofona na doloèeni višini. Hmmm…..?
Èe si v operi, orkester tudi ni na odru ampak v "orkestrski jami". Èe si v Cankarjev Domu v sredini na prvem balkonu ( po mojem mnenju najboljša pozicija zvoka za poslušanje ) pozicija tudi ni v nivoju orkestra? Pozicija poslušalca v prvi vrsti parterja pred orkestrom tudi ni najbolj optimalna ?
Misliš, da je optimalna pozicija zvoka orkestra na mestu dirigenta? Dvomim. Èe bi bila, bi v bližino njegove pozicije v višino ušes postavili glavni stereo mikrofon? To bi bilo še najbolj enostavno, ampak ni !
Cankarjev dom
Milanska Scalla
Vèasih so ta vprašanja zelo kompleksna, odgovori pa zelo enostavni. Problem je, èe zadevo obrnemo na glavo in si zagrenimo življenje. Lažje nam bo, èe se pravoèasno preprièamo, da na vsa vprašanja, nikoli ne bomo dobili vseh odgovorov.
LP
Nazadnje urejal/a vintagesonic Pet Dec 14, 2012 18:40; skupaj popravljeno 2 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
fjaka
Pridruen/-a: Sre Maj 2008 17:04
Prispevkov: 1747
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Pet Dec 14, 2012 17:32 Naslov sporoila: |
|
|
to sem posnel 14.XI v Berlinski filharmoniji...izurjeno oko bo lahko preštelo veè deset mikrofonov nad orkestrom...to je samo detalj...
_________________
šoo mazgoon |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ambasador
Pridruen/-a: Sre Feb 2011 19:52
Prispevkov: 5984
Kraj: Izola
|
| Objavljeno: Sob Dec 15, 2012 00:30 Naslov sporoila: |
|
|
Kar zalogaj tako snemanje.
Razen osnovne teorije (Blumlein) še nisem še zasledil neke razlage ki bi povezovala tehniko snemanja z naèinom emisije pri reprodukciji. Tako imamo zvoènike glede na emisijo : monopole, bipole, dipole, omni, direktivne in s kontrolirano direktivnostjo. Sigurno sem še katerega pozabil, seveda so tudi kombinacije v igri.
Èe je to za produkcijsko glasbo popolnoma zanemarljivo, za doseganje èimbolj realne reprodukcije pa verjetno ni. Naèin zajemanja in podajanja zvoka morata biti dobro definirana - èe ne tavamo v temi in smo odvisni od 'dežurnega' snemalca. Vsakiè drugega, vsakega s svojo teorijo.
_________________
Carpe Diem
Nazadnje urejal/a ambasador Sob Dec 15, 2012 00:41; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JAZZZ
Pridruen/-a: Sre Apr 2008 12:32
Prispevkov: 2770
Kraj: POSAVEC
|
| Objavljeno: Sob Dec 15, 2012 00:34 Naslov sporoila: |
|
|
| vintagesonic je napisal/a: |
Misliš, da je optimalna pozicija zvoka orkestra na mestu dirigenta? Dvomim. Èe bi bila, bi v bližino njegove pozicije v višino ušes postavili glavni stereo mikrofon? To bi bilo še najbolj enostavno, ampak ni !
|
Kaj pa, èe bi tja postavil Soundfielda(pa reciva kak meter nazaj)?
P.S.: Soundfield je že moj in se je že izkazal na koncertu Tilbury/Prevost - klavir+tolkala. Posnetek že ima Prevost in je samo vprašanje dogovora za izdajo vinila. Pozicija kake 2m in èez od klavirja in tolkal. Prostor izjemen. Posnetek brez dodatnih koloracij... Posnek tudi Luko Juharta(harmonika)-meter in pol od izvajalca... Posnetek sem že zavrtel na Multimediji...
_________________
"There are two kinds of fools. One says-this is old and therefore good. The other says-this is new and therefore better." Bob Katz |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
fjaka
Pridruen/-a: Sre Maj 2008 17:04
Prispevkov: 1747
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Sob Dec 15, 2012 01:23 Naslov sporoila: |
|
|
èe bi tema obstajala prej , bi naredil bolj precizne posnetke...lahko jih kot poznavalci komentirate...
Essen Philharmonie...16. & 17. XI....live snemanje za Deutsche Grammophon...
2×2 centralna mikrofona v križ...X...10 mikrofonov za soliste + manje više standardna postavitev za orkester...kot v CDu ali na RTVu...studio 26...
ekipa:producent , tonski mojster , sluga-verjetno tudi tonski mojster....vsi trije so bili zelo aktivni
_________________
šoo mazgoon |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
akacjan
Pridruen/-a: Tor Maj 2010 19:39
Prispevkov: 207
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Sob Dec 15, 2012 12:49 Naslov sporoila: |
|
|
fjaka, pozabil si še na izvršno producentkoDG-ja . To je tisti, ki na koncu podpiše projekt. Ergo štirje so sfurali kompletno snemanje tako kompleksnega projekta, kot je live posnetek opere z najboljšo pevko na planetu & co + 130 orkester & zbor. Ko sem v pavzi vprašal producenta, kako to da uporabljata z tehnikom Senn 650 in AKG 702 za monitoring in pri tem namigoval zakaj ne HD 800 ( recimo ) , mi je rekel, da so na te paè navajeni in da jim kot orodje popolnoma zadostujejo...torej nobene exotike zlatih kablov, monitorjev za zillion E in ostalih pravljiènih audiopatologij...
lp
A. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
fjaka
Pridruen/-a: Sre Maj 2008 17:04
Prispevkov: 1747
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Sob Dec 15, 2012 12:56 Naslov sporoila: |
|
|
| akacjan je napisal/a: | fjaka, pozabil si še na izvršno producentkoDG-ja . To je tisti, ki na koncu podpiše projekt. Ergo štirje so sfurali kompletno snemanje tako kompleksnega projekta, kot je live posnetek opere z najboljšo pevko na planetu & co + 130 orkester & zbor. Ko sem v pavzi vprašal producenta, kako to da uporabljata z tehnikom Senn 650 in AKG 702 za monitoring in pri tem namigoval zakaj ne HD 800 ( recimo ) , mi je rekel, da so na te paè navajeni in da jim kot orodje popolnoma zadostujejo...torej nobene exotike zlatih kablov, monitorjev za zillion E in ostalih pravljiènih audiopatologij...
lp
A. |
ko je ta slika posneta šefice še ni bilo..predstavljen nam je bil samo trio...
_________________
šoo mazgoon |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JAZZZ
Pridruen/-a: Sre Apr 2008 12:32
Prispevkov: 2770
Kraj: POSAVEC
|
| Objavljeno: Sob Dec 15, 2012 15:26 Naslov sporoila: |
|
|
| akacjan je napisal/a: | Ko sem v pavzi vprašal producenta, kako to da uporabljata z tehnikom Senn 650 in AKG 702 za monitoring in pri tem namigoval zakaj ne HD 800 ( recimo ) , mi je rekel, da so na te paè navajeni in da jim kot orodje popolnoma zadostujejo...torej nobene exotike zlatih kablov, monitorjev za zillion E in ostalih pravljiènih audiopatologij...
lp
A. |
Aleš, ne vem, kakšno vlogo ima eksotika pri monitoringu s slušalkami? Tipi poznajo svojo opremo, dvorano .. in bi verjetno lahko delali s èisto navadnimi . Me pa zanima, kako so prviè izbrali opremo, postavitev v tej dvorani... samo s slušalkami?, ali pa so posnetke poslušali v svojem studiu in se odloèali ...(verjetno studio ni odmuh in se najde tudi kakšna eksotika?)
Sam si enkrat izjavil, da se pravega monitoringa ne da delati s slušalkami-tu se strinjam s tabo in potem je vseeno, ali so 650 ali 800 
Zaradi problemov monitoringa na terenu sem šel v nakup Soundfield mikrofona , ki omogoèa tudi delne korekcije postavitve kasneje v studiu...
_________________
"There are two kinds of fools. One says-this is old and therefore good. The other says-this is new and therefore better." Bob Katz |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JAZZZ
Pridruen/-a: Sre Apr 2008 12:32
Prispevkov: 2770
Kraj: POSAVEC
|
| Objavljeno: Sob Dec 15, 2012 15:50 Naslov sporoila: |
|
|
RAI je v Cormonsu na Jazz&Wine veèkrat direktno prenašala koncert. Iz mize so dobili stereo signal(kot jaz, vendar sem sam dodal še stereo ambient). RAI je imela v kleti celo sobo aparatur- še merilec vlažnosti in temperature, ... monitorje, slušalke .... Sam pa sem sedel v improvizirani snemalnici ob monitoring mizi. Slušalke samo za to, da prekontroliram osnovne parametre ... Doma pa se stvar, ki je odvisna od mene, šele zaène...
_________________
"There are two kinds of fools. One says-this is old and therefore good. The other says-this is new and therefore better." Bob Katz |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
akacjan
Pridruen/-a: Tor Maj 2010 19:39
Prispevkov: 207
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Sob Dec 15, 2012 16:21 Naslov sporoila: |
|
|
@fjaka , ja... gospo sem opazil pri kosilu pri Turku zraven filharmonije, ko je obedovala s svojo ekipo, je bila pa od Sida napovedana, èe se prav spomniš
@ Jazzz , glej zgodba je taka : seveda ima DG, kot vodilna založba na tem podroèju, kje koga, ki ima studio z vsem živim...je bilo pa meni zanimivo, da so se tega lotili na opisan naèin. Hoèem povedat, da èe znaš, lahko tudi z Senn 650, èe pa ne znaš, ti pa tudi prst božji ne pomaga...
lp
A. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
akacjan
Pridruen/-a: Tor Maj 2010 19:39
Prispevkov: 207
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Sob Dec 15, 2012 16:24 Naslov sporoila: |
|
|
| huh, še to ....prostor v Essenski filharmoniji v katerem so bili stlaèeni èlani ekipe DG je tako majhen, da niso imeli kam postavit monitorjev...heh, heh... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
fjaka
Pridruen/-a: Sre Maj 2008 17:04
Prispevkov: 1747
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Sob Dec 15, 2012 17:00 Naslov sporoila: |
|
|
| akacjan je napisal/a: | @fjaka , ja... gospo sem opazil pri kosilu pri Turku zraven filharmonije, ko je obedovala s svojo ekipo, je bila pa od Sida napovedana, èe se prav spomniš
. |
compa....ni blema...lady je itak tista ki bo (je) rekla DA ali NE....fine tuning...
_________________
šoo mazgoon |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JAZZZ
Pridruen/-a: Sre Apr 2008 12:32
Prispevkov: 2770
Kraj: POSAVEC
|
| Objavljeno: Sob Dec 15, 2012 19:30 Naslov sporoila: |
|
|
| akacjan je napisal/a: | | @ Jazzz , glej zgodba je taka : seveda ima DG, kot vodilna založba na tem podroèju, kje koga, ki ima studio z vsem živim...je bilo pa meni zanimivo, da so se tega lotili na opisan naèin. Hoèem povedat, da èe znaš, lahko tudi z Senn 650, èe pa ne znaš, ti pa tudi prst božji ne pomaga... |
Aleš, za monitoring na terenu imam zelo znucane 650-tke ... in Shure 840... niè posebnega Ampak pri mixanju v studiu mi ne pomagajo skoraj niè-samo vèasih si jih dam na glavo in malo poslušam ... In preprièan sem, da si tudi v DG v studiu z njimi kaj dosti ne pomagajo.
_________________
"There are two kinds of fools. One says-this is old and therefore good. The other says-this is new and therefore better." Bob Katz |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne more dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne more odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne more urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne more brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne more glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group
|
| Zadnje teme - HI-FI |
-
CD, Vinil, DVD, Blu-ray
Kaj trenutno poslušate?
-
Dogodki v svetu HI-FI-ja, sreèanja
Sejem gramofonskih plošè
-
Dogodki v svetu HI-FI-ja, sreèanja
Bristol HI-fI show
-
HI-FI
Slušalkarski sistemi
-
HI-FI
MySqueezebox.com DOWN?
-
Do-It-Yourself
Spet nov lampaš
-
HI-FI
Nova igraèa je doma......
-
Do-It-Yourself
DIY popravila
-
CD, Vinil, DVD, Blu-ray
Tidal
-
HI-FI
Roon labs
-
CD, Vinil, DVD, Blu-ray
YouTube & stuff
-
HI-FI
DAC?
-
HI-FI
Uvoz naprave iz ZDA
-
HI-FI
Zvoèniki - izkušnje - predlog
-
HI-FI
Kam na popravilo?
|
|
Pomo pogostih vpraanj 
Ii 
Seznam lanov 
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil 
Prijava za pregled zasebnih sporoil 
Prijava 
