| Poglej prejnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporoilo |
lix
Pridruen/-a: Ned Jan 2016 3:17
Prispevkov: 501
Kraj: Med Koprom in Trstom
|
 Objavljeno: Sre Feb 24, 2021 23:54 Naslov sporoila: |
 |
|
Sem pred kratkim kombinacijo RCA in 3,5mm delal za prjatla in bil zelo preseneèen nad Sommer konektorji. Še vedno sprejemljive cene in bistveno boljše od banalne ponudbe v elektrotrgovinah.
Ali kupim soliden konektor ali pa že narejen kabel te kombinacije.
Sicer pa v glavnem sestavljam profi XLR kablovje.
_________________
"Ne moreš dobiti pudinga, èe ne poješ mesa."
P. Floyd |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
joztom
Pridruen/-a: Pon Jan 2013 11:07
Prispevkov: 1946
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: et Feb 25, 2021 10:07 Naslov sporoila: |
|
|
Za najcenejše in najboljše bi si vzel Amphenol. Za tak denar (cca 3€) je optimalni rezultat. Tisti popolnoma zlati s fedrom za uvodnico niso dobri, izolator se ob lotanju stopi in premakne iz centra. Masa je samo nasajena in jo je zdravo na robu vsaj na toèki pazljivo zalotat. Èe ne, ne najdeš bruma, pa da znoriš. Vedno se lota z navadnim lotom, srebrni ima previsoko tališèe in vse unièiš. Itak pa se rabi stojalo s krokodili iz Lideljna, da natanèno pozicioniraš.
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Pestilence.
Pridruen/-a: Tor Maj 2008 10:34
Prispevkov: 2583
Kraj: Škofja Loka
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ambasador
Pridruen/-a: Sre Feb 2011 19:52
Prispevkov: 5984
Kraj: Izola
|
| Objavljeno: et Feb 25, 2021 11:27 Naslov sporoila: |
|
|
| vintagesonic je napisal/a: |
...
Opažam, da nekateri zelo radi pišete citate po sistemu copy&paste
...
LP |
Èe dobro opazuješ, je lepo vidno tudi, da doloèeni udeleženci nimajo kaj povedati, ker se ne razumejo v avdiofilijo. Radi bi pa pisarili, pa preostane samo še nergaško obešanje na poste avdiofilov.
Kadar se pa vseeno zabrede v avdiofilske vode, skoèijo ven 'mozolji' - zaèetniške zablode, vsa neizkušenost in nepoznavanje problematike v živo.
Èe bodo hoteli izboljšati zvok doma, se bodo nujno sooèili z vsem tem, kar danes negirajo avdiofilom.
--------------------------------------------------------------------------------------
Še beseda okoli standardnih meritev namenjenih avdiofilom: meritve se podaja zato, da se lažje odloèa kaj paše skupaj in kolièinsko, koliko ga je - do kod seže. Pa za niè drugega.
Tisti, ki misli, da so meritve namenjene opisu zvoka, je v težki zablodi.
Podobno kot lahko - na daljavo, na papirju, èe hoèete - osebe ali izdelke predstavimo skozi številke in grafe, je prava predstavitev opisna - z opisi izkušenj z njimi. To je tisto kar šteje. Dokonèna sodba pa seveda v direktnem sooèenju.
----------------------------------------------------------------------------------------------------
Bi rad videl, kako bi nekdo skozi številke predstavil tole:
Te dneve sem imel priliko doma priklopiti dac za cca sedem tisoèkov. Preko spidf priklopil na moj ceneni Philips CD snemalnik in ostrmel: scena se je spremenila v cinemascope, globina in višina odra da dol padeš: tudi daleè odzadaj slišni odmevi dvorane, instrumenti veliki, realni, polni, z realno teksturo. Holografski instrumenti z veliko posnetki - dobesedno padeš v sceno a ne tako, da je odmaknjena, ker je prvi plan takoj izza zvoènikov pa vse do daleè odzadaj. Z orglami se scena dvigne in krasno ponazori cerkev v kateri so.
Ful podobno rezultatu iz mojega gramofonu, je razlika tekla vglavnem na visokih tonih, ki so (predpostavljam) zaradi cenenosti mojega Philipsa paè zvenele bolj robato in 'digitalno'. A pozor - zvoèno na tisti strani kot sem slišal/ dobil z Denon 103, Ortofon SPU, Koetsu - torej veliko, polno, dinamièno - za razliko od raznih MM ali tudi MC-jk, ki zvenijo fino toda odmaknjeno (Denon 304, AT OC7..).
Na koncu probe, reality test, odklop dac-a: zvok se skrèi, dvoran skoraj ni zaznati, višina padla dol, prej tako krasni jasni kontrasti in slojevitost šlo u maloro, tekstura pozabi; skratka za izklopit in prešaltat na gramofon.
Prav sem se spomnil na vrlega - bit je bit - hahahahaha
PS: proba je tekla preko SystemFidelity SA300 in Monitor Audio GoldReference 20, kabli VDH Revelation, AudioTekne signalni. Kot je razvidno, nobena od uporabljenih komponent ne more tega sama narediti, potrebuješ odlièen izvor zvoka. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
benma
Pridruen/-a: Ned Jan 2011 17:12
Prispevkov: 1533
Kraj: Kamnica
|
| Objavljeno: et Feb 25, 2021 12:09 Naslov sporoila: |
|
|
| ambasador je napisal/a: |
...
Te dneve sem imel priliko doma priklopiti dac za cca sedem tisoèkov.
... |
Nam lahko zaupaš kateri dac je bil to? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Jožko1989
Pridruen/-a: Pon Jan 2021 10:32
Prispevkov: 68
Kraj: Vaèe
|
| Objavljeno: et Feb 25, 2021 13:07 Naslov sporoila: |
|
|
| ambasador je napisal/a: | Èe dobro opazuješ, je lepo vidno tudi, da doloèeni udeleženci nimajo kaj povedati, ker se ne razumejo v avdiofilijo. Radi bi pa pisarili, pa preostane samo še nergaško obešanje na poste avdiofilov.
Kadar se pa vseeno zabrede v avdiofilske vode, skoèijo ven 'mozolji' - zaèetniške zablode, vsa neizkušenost in nepoznavanje problematike v živo.
Èe bodo hoteli izboljšati zvok doma, se bodo nujno sooèili z vsem tem, kar danes negirajo avdiofilom.
--------------------------------------------------------------------------------------
Še beseda okoli standardnih meritev namenjenih avdiofilom: meritve se podaja zato, da se lažje odloèa kaj paše skupaj in kolièinsko, koliko ga je - do kod seže. Pa za niè drugega.
Tisti, ki misli, da so meritve namenjene opisu zvoka, je v težki zablodi.
Podobno kot lahko - na daljavo, na papirju, èe hoèete - osebe ali izdelke predstavimo skozi številke in grafe, je prava predstavitev opisna - z opisi izkušenj z njimi. To je tisto kar šteje. Dokonèna sodba pa seveda v direktnem sooèenju.
----------------------------------------------------------------------------------------------------
Bi rad videl, kako bi nekdo skozi številke predstavil tole:
Te dneve sem imel priliko doma priklopiti dac za cca sedem tisoèkov. Preko spidf priklopil na moj ceneni Philips CD snemalnik in ostrmel: scena se je spremenila v cinemascope, globina in višina odra da dol padeš: tudi daleè odzadaj slišni odmevi dvorane, instrumenti veliki, realni, polni, z realno teksturo. Holografski instrumenti z veliko posnetki - dobesedno padeš v sceno a ne tako, da je odmaknjena, ker je prvi plan takoj izza zvoènikov pa vse do daleè odzadaj. Z orglami se scena dvigne in krasno ponazori cerkev v kateri so.
Ful podobno rezultatu iz mojega gramofonu, je razlika tekla vglavnem na visokih tonih, ki so (predpostavljam) zaradi cenenosti mojega Philipsa paè zvenele bolj robato in 'digitalno'. A pozor - zvoèno na tisti strani kot sem slišal/ dobil z Denon 103, Ortofon SPU, Koetsu - torej veliko, polno, dinamièno - za razliko od raznih MM ali tudi MC-jk, ki zvenijo fino toda odmaknjeno (Denon 304, AT OC7..).
Na koncu probe, reality test, odklop dac-a: zvok se skrèi, dvoran skoraj ni zaznati, višina padla dol, prej tako krasni jasni kontrasti in slojevitost šlo u maloro, tekstura pozabi; skratka za izklopit in prešaltat na gramofon.
Prav sem se spomnil na vrlega - bit je bit - hahahahaha
PS: proba je tekla preko SystemFidelity SA300 in Monitor Audio GoldReference 20, kabli VDH Revelation, AudioTekne signalni. Kot je razvidno, nobena od uporabljenih komponent ne more tega sama narediti, potrebuješ odlièen izvor zvoka. |
Kaj pa tkanina na bližnji bazni postaji, še kaj moti zvok?
Toliko o tvojih izkušnjah in njihovi uporabnosti ...  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
joztom
Pridruen/-a: Pon Jan 2013 11:07
Prispevkov: 1946
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: et Feb 25, 2021 15:23 Naslov sporoila: |
|
|
| @ambasador vedno brezkompromisno in po svojih izkušnjah svetuje v splošno korist in brez žalitev. Za konflikt bi si bilo koristno izbrati koga manj kompetentnega. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
LightBit
Pridruen/-a: Pon Okt 2017 23:11
Prispevkov: 2365
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: et Feb 25, 2021 17:43 Naslov sporoila: |
|
|
| ambasador je napisal/a: | Kadar se pa vseeno zabrede v avdiofilske vode, skoèijo ven 'mozolji' - zaèetniške zablode, vsa neizkušenost in nepoznavanje problematike v živo.
Èe bodo hoteli izboljšati zvok doma, se bodo nujno sooèili z vsem tem, kar danes negirajo avdiofilom. |
Ali pa morda gre zato, da nimamo vsi istih želja/ciljev. Enemu izboljšava, drugemu poslabšanje.
| ambasador je napisal/a: | | Tisti, ki misli, da so meritve namenjene opisu zvoka, je v težki zablodi. |
Kakšne namige kako bi lahko zvenelo se da razbrati. Treba je seveda slišati, ampak vsaj meni pove graf veè kot besedni opis.
| ambasador je napisal/a: | Bi rad videl, kako bi nekdo skozi številke predstavil tole:
Te dneve sem imel priliko doma priklopiti dac za cca sedem tisoèkov. Preko spidf priklopil na moj ceneni Philips CD snemalnik in ostrmel: scena se je spremenila v cinemascope, globina in višina odra da dol padeš: tudi daleè odzadaj slišni odmevi dvorane, instrumenti veliki, realni, polni, z realno teksturo. Holografski instrumenti z veliko posnetki - dobesedno padeš v sceno a ne tako, da je odmaknjena, ker je prvi plan takoj izza zvoènikov pa vse do daleè odzadaj. Z orglami se scena dvigne in krasno ponazori cerkev v kateri so.
Ful podobno rezultatu iz mojega gramofonu, je razlika tekla vglavnem na visokih tonih, ki so (predpostavljam) zaradi cenenosti mojega Philipsa paè zvenele bolj robato in 'digitalno'. A pozor - zvoèno na tisti strani kot sem slišal/ dobil z Denon 103, Ortofon SPU, Koetsu - torej veliko, polno, dinamièno - za razliko od raznih MM ali tudi MC-jk, ki zvenijo fino toda odmaknjeno (Denon 304, AT OC7..).
Na koncu probe, reality test, odklop dac-a: zvok se skrèi, dvoran skoraj ni zaznati, višina padla dol, prej tako krasni jasni kontrasti in slojevitost šlo u maloro, tekstura pozabi; skratka za izklopit in prešaltat na gramofon. |
Ne bom trdil da je 100% to, ampak izkljuèiti ne moremo. Ko boš naredil "slepi test" ali vsaj opravil meritve, lahko nadaljujemo.
| ambasador je napisal/a: | | Prav sem se spomnil na vrlega - bit je bit - hahahahaha |
Sam najpogosteje uporabljaš ta rek. Seveda brez konteksta, kar nima nobenega pomena.
Mimogrede SPDIF je pasé, ker ne garantira pravilnega prenosa (obièajno sicer je) in ne omogoèa "high-res". Za 7 tisoèakov bi lahko si lahko omislil ethernet ali vsaj HDMI.
Škoda da se nisi spomnil tudi debate o tem. Smo jo že imeli. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
vintagesonic
Pridruen/-a: Sre Mar 2010 17:24
Prispevkov: 1426
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: et Feb 25, 2021 18:58 Naslov sporoila: |
|
|
| ambasador je napisal/a: | Èe dobro opazuješ, je lepo vidno tudi, da doloèeni udeleženci nimajo kaj povedati, ker se ne razumejo v avdiofilijo. Radi bi pa pisarili, pa preostane samo še nergaško obešanje na poste avdiofilov.
Kadar se pa vseeno zabrede v avdiofilske vode, skoèijo ven 'mozolji' - zaèetniške zablode, vsa neizkušenost in nepoznavanje problematike v živo.
Èe bodo hoteli izboljšati zvok doma, se bodo nujno sooèili z vsem tem, kar danes negirajo avdiofilom. |
Hvala za zelo spodbudne besede. Predvidevam, da je to v veèji meri letelo name, pa niè zato . Po 40 let dela v okolju profesionalnega audia, mi je tvoje pisanje res balzam za ušesa😊.
| ambasador je napisal/a: |
Še beseda okoli standardnih meritev namenjenih avdiofilom: meritve se podaja zato, da se lažje odloèa kaj paše skupaj in kolièinsko, koliko ga je - do kod seže. Pa za niè drugega.
Tisti, ki misli, da so meritve namenjene opisu zvoka, je v težki zablodi. |
Meritve se v naèelu vedno izvaja in prezentira/objavlja zato, da si lahko tudi relativno povpreèni audiofil ( ni mišljeno niè slabšalno ), ki ni povsem vešè teorije elektrotehnike ali akustike, vsaj približno predstavlja ozadje problematike. Predpostavljam, da si na podroèju študija strojništva zagotovo imel predmet višje matematike. Po vsej verjetnosti ti je znan pojem potrebnega in zadostnega pogoja v matematiki. Meritve v elektroniki in akustiki so zgolj potreben pogoj za konstruiranje, ni pa nujno da so vedno tudi zadosten pogoj.
Z relativno visoko stopnjo verjetnosti lahko predpostavimo, da bo imel ojaèevalnik, ki ima recimo ( malce karikirano ) 5% THD in približno raven frekvenèni razpon samo med 500 in 8000 Hz malo možnosti, da bo zvenel "poslušljivo" za audiofila, ki ima višje zahteve in kriterije, kot jih ima danes veèina mladine, ki jih zadovolji zvok iz mobilnih telefonov. To sta dva podatka, ki jih lahko dobiš samo z meritvami, slušni test je zgolj in samo ocena kvalitete. To je bila tudi poanta mojega prejšnjega posta » If it sounds good and measures bad, — you’ve measured the wrong thing.”« Iz tega potem nekateri radi naredijo iz muhe slona in zadevo zapeljejo v absurdne situacije, samo da dosežejo svoj »prav«. Na drug naèin povedano, izvedejo "umetniški vtis" na soforumaše.
Osnova izdelave aparatur za zvok je do sedaj bila veè ali manj elektronika. V elektroniki so meritve zelo pomembna kategorija. V elektroniki se vsaj na baziènem nivoju ve kaj so osnovne elektriène enote ali velièine za napetost, tok, moè, frekvenco…itd. Tudi matematika ne gre brez številk, veè ali manj. Èe neko elektrièno vezje potrebuje za delovanje recimo napajalnik 24 enosmerne napetosti, ne moreš uporabiti 100 V napajalnik izmeniène napetosti. To so osnovni posultati za konstrukcijo aparatur. Predpostavljam, da veèino aparatur za zvok projektirajo elektroniki in ne avtomehaniki. Lahko so tudi izjeme, V zadnjih letih so se jim pridružili tudi programerji, ki v èedalje veèji meri prevzemajo primat, ampak samo na podroèju programske opreme. Strojna oprema ( elektronika ) je še vedno v domeni elektronikov.
Podobno je na podroèju akustike, ki je pravzaprav veja fizike. Zelo enostavno lahko predvidiš, da bo v prostoru ki ima fizikalno izmerejen RT 60 veè kot 2 sekundi, po vsej verjetnosti reprodukcija zvoka preko zvoènikov obupna. V primeru akustiènega tretmaja nekega prostora moraš za resno delo najprej imeti vhodne akustiène podatke. Tisti ki so zelo vešèi akustiènih obdelav prostorov sicer na podlagi slišanega lahko približno ocenijo doloèene fizikalne parametre prostora brez meritev, za kakšno bolj resno delo, pa je potrebno imeti izvedene ustrezne meritve. V mnogo predhodnih replik nekateri tudi zelo mešajo ustrezno akustiko prostorov za snemanje glasbe in poslušanje glasbe. V veèini primerov, predvsem na podroèju »resne« glasbe so zahteve za omenjene prostore diametralno nasprotne. Od tu tudi mnogo nesporazumov med udeleženci foruma.
| ambasador je napisal/a: |
Te dneve sem imel priliko doma priklopiti dac za cca sedem tisoèkov. Preko spidf priklopil na moj ceneni Philips CD snemalnik in ostrmel: scena se je spremenila v cinemascope, globina in višina odra da dol padeš: tudi daleè odzadaj slišni odmevi dvorane, instrumenti veliki, realni, polni, z realno teksturo. Holografski instrumenti z veliko posnetki - dobesedno padeš v sceno a ne tako, da je odmaknjena, ker je prvi plan takoj izza zvoènikov pa vse do daleè odzadaj. Z orglami se scena dvigne in krasno ponazori cerkev v kateri so.
Ful podobno rezultatu iz mojega gramofonu, je razlika tekla vglavnem na visokih tonih, ki so (predpostavljam) zaradi cenenosti mojega Philipsa paè zvenele bolj robato in 'digitalno'. A pozor - zvoèno na tisti strani kot sem slišal/ dobil z Denon 103, Ortofon SPU, Koetsu - torej veliko, polno, dinamièno - za razliko od raznih MM ali tudi MC-jk, ki zvenijo fino toda odmaknjeno (Denon 304, AT OC7..).
Na koncu probe, reality test, odklop dac-a: zvok se skrèi, dvoran skoraj ni zaznati, višina padla dol, prej tako krasni jasni kontrasti in slojevitost šlo u maloro, tekstura pozabi; skratka za izklopit in prešaltat na gramofon.
Prav sem se spomnil na vrlega - bit je bit - hahahahaha[/size] |
»Bit je bit« je domena digitalne obdelave signala, torej baziènega DA konvertorja. Izhod iz baziènega DA konvertorja, kjer se vrši zgolj digitalna matematièna obdelava podatkov, je pripeljan na vhod analognega dela elektronike konvertorja, ki signal ustrezno »obdela« in ga pošlje na izhod aparature. Analogni del aparature je zelo pomembna toèka kvalitete celotne aparature.V sklopu digitalne obdelave signala je seveda pomembno kakšne in kako zapletene matematiène algoritme se uporablja za dosego zaželenega cilja pretvorbe signala in kolikšen strošek je prièakovan pri konèni izdelavi aparature. Sodobna proizvodnja elektronskih komponent napreduje s svetlobno hitrostjo in popolnoma nerealno je prièakovati, da bo digitalna elektronika izpred 10 let lahko enakovredna elektroniki današnjega èasa. Za to ni potrebno biti ekspert da ugotoviš, da so recimo mobilni telefoni izpred 10 let popolni dinozavri proti današnjim. Podobno je tudi s ceno izdelkov na tržišèu. Ojaèevalnik na elektronke ki ga ponujajo Kitajci za nekaj sto evrov se najbrž ne more kosati z izdelki evropske, japonske ali ameriške industrije, ki stanejo nekaj tisoè evrov. Mnogi od njih, so bili tudi izdelani na Kitajski 😊.
Torej »bit je bit« je po mojem subjektivnem mnenju napaèno izhodišèe, èeprav vem kaj bi hotel s tem povedati. Èe bi teoretièno recimo v 24 bitni digitalni obdelavi 8 bitnega signala/podatka uporabili algoritem zgolj 8 bitov, tudi 24 bitni konverter ne izboljša rezultata.
Obèasno se dogaja podoben ( ne povsem identièen ) »fenomen« tudi v produkciji tako imenovanih Hi-Res posnetkov, ko klasiènim 16 bitnim ( oziroma starejšim 14 bitnim ) podatkom/posnetkom samo dodajo 8 extra bitov in celotni signal dvignejo na nivo 24 bitov. Dinamika posnetka se teoretièno » virtualno« res poveèa, v bistvu pa si ostal na istem, kot je bil 16 bitni posnetek. Ampak nekateri to slišijo kot popolnoma drugaène in mnogo bolj kvalitetne posnetke 😊. Ponovno poudarjam, to ni pravilo pri Hi- Res posnetkih, ne dogaja pa se tako poredko.
Kolega, ki se bolj ukvarja z omenjeno problematiko je pred èasom naroèil set Hi-Res posnetkov pri enemu izmed bolj priznanih svetovnih ponudnikov. Vse prispele posnetke je tudi relativno zelo natanèno analiziral s pomoèjo kvalitetne audio editirne postaje. S tako postajo niti ni tako težko ugotoviti in dokazati enostavno »zavajanje« kupca, ker je efekt znotraj raèunalniškega okna kjer se vrši montaža, oziroma mastering posnetkov, zelo evidenten in viden. Z ustreznim pojasnilom se je obrnil na dobavitelja posnetkov. V roku 24 ur mu je ponudnik brez predhodnega obvestila povrnil vse stroške plaèila, vkljuèno s stroški edicij, ki so bile popolnoma v redu. Ampak brez kakršnega koli komentarja ali pojasnila 😊. Le zakaj?
Kar se tièe izkušenj z gramofoni si ti absolutni car. In to brez "foušije" ali cinizma. Tu ni dvoma. Ti ne sežem niti do kolen, sploh na podroèju analize gramofonskih glav.
Imam samo tri primerke še iz èasov "dinozavrov" in sicer enega Technica SL 110 s SME roèico, enega pretpotopnega Empire 689 ki izgleda sicer kot tank in sem ga kupil po nekaj let iskanja in enega "legendarno" grdega EMT 930 z njihovo TDS glavo. Torej vse skupaj še iz èasov, ko smo govorili o Hi-Fi-ju in je bil High End šele na obzorju. Tudi " bit je bit" je bil skoraj v povojih. Takrat je bil višek dosežkov na podroèju bitov za navadne zemljane IBM XT ali pa mogoèe APPLE II C.
Kaj sem že hotel povedati, nismo veè rosno mladi .
Hvala za sodelovanje.
Se ponovno opravièujem, ker sem ušel iz teme " kablovja". Na zahtevo ali željo posameznikov lahko zadevo korigiram in obèutno skrajšam.
Lep veèer vsem skupaj.
P.S. Kako kaj uspeva fikus v kotu za zvoèniki ? ( šala seveda, da ne bo zamer ) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
benma
Pridruen/-a: Ned Jan 2011 17:12
Prispevkov: 1533
Kraj: Kamnica
|
| Objavljeno: et Feb 25, 2021 19:24 Naslov sporoila: |
|
|
| LightBit je napisal/a: |
Mimogrede SPDIF je pasé, ker ne garantira pravilnega prenosa (obièajno sicer je) in ne omogoèa "high-res". |
To ne drži. Gre vsaj do 24/192, pod doloèenimi pogoji celo veè. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
vintagesonic
Pridruen/-a: Sre Mar 2010 17:24
Prispevkov: 1426
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: et Feb 25, 2021 19:42 Naslov sporoila: |
|
|
| benma je napisal/a: | | LightBit je napisal/a: |
Mimogrede SPDIF je pasé, ker ne garantira pravilnega prenosa (obièajno sicer je) in ne omogoèa "high-res". |
To ne drži. Gre vsaj do 24/192, pod doloèenimi pogoji celo veè. |
SPDIF je ekvivalent AES 3 protokola.
Drži ali ne drži?
Je to tudi retorièno vprašanje?
P.S. Mimogrede, teoretièno celo gre, vendar ni standardiziran protokol za 192 KHz. To pomeni, da po vsej verjetnosti aparatura ne bo delovala, razen èe je za njo napisan poseben software, kar pa je v praksi zelo zelo redko. V veèini primerov se ga uporablja do 48 KHz. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
LightBit
Pridruen/-a: Pon Okt 2017 23:11
Prispevkov: 2365
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: et Feb 25, 2021 21:18 Naslov sporoila: |
|
|
@benma naèeloma imaš prav, ampak danes je 24/192 že kar razširjen. Sem namenoma malo audifilsko pretiraval (najbolše ali niè). Danes audifil ne more poslušati niè manj kot 12 kanalov po 32bit / 768kHz ali DSD512 (mogoèe spet malo sarkastièno pretiravam  ). Problem je predvsem število kanalov.
Jaz ga definitivno ne bi uvršèal med High-End. Sicer pa tudi drži da me High-End ne zanima preveè. Zame je tudi SPDIF naèeloma dober.
@vintagesonic, zanimiv roman si napisal. Žal mnogi ne bodo prebrali. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
LightBit
Pridruen/-a: Pon Okt 2017 23:11
Prispevkov: 2365
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: et Feb 25, 2021 21:36 Naslov sporoila: |
|
|
| vintagesonic je napisal/a: | | Z relativno visoko stopnjo verjetnosti lahko predpostavimo, da bo imel ojaèevalnik, ki ima recimo ( malce karikirano ) 5% THD in približno raven frekvenèni razpon samo med 500 in 8000 Hz malo možnosti, da bo zvenel "poslušljivo" za audiofila, ki ima višje zahteve in kriterije, kot jih ima danes veèina mladine, ki jih zadovolji zvok iz mobilnih telefonov. |
Ne vem eni pravjo da, èe je "ta prav" popaèenje ("harmonièna obogatitev") zveni bolj realistièno. Nekaj v stilu kakšen 1% morda 4% drugega harmonika. Tega še vedno ne razumem popolnoma. Mora biti nekaj z nostalgijo.
No, ampak tudi tukaj ti lahko pomagajo meritve. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
jacoby
Pridruen/-a: Sre Jun 2008 10:23
Prispevkov: 1111
|
| Objavljeno: et Feb 25, 2021 21:54 Naslov sporoila: |
|
|
Danes res ni veè nobena umetnost imeti možnost predvajanja 24/192, vsak cenen USB DAC to zna.
Vprašanje je ali je to poslušljivo na nekem resnem resolutivnem in nevtralnem sistemu.
No, te probleme imamo le redki tukaj...,ostali se hitro zadovoljijo s tehniènimi podatki, èe so ti v "mainstream" tolerancah, potem mora dobro igrat, èetudi ne ve kako bi moralo, sploh èe nek novinar kaj dobrega napiše.
Za veèino tukaj je SPDIF, MP3 vseeno.
Japonci so desetletja nazaj vedeli da "BIT je BIT" ampak so si rekl, zakaj ne bi mal zakopliciral..
Kje so šele kabli...MERKUR, TASKER, BELDEN, MOGAMI itd.
_________________
The only way to do great work is to love what you do |
|
| Nazaj na vrh |
  Telefon: 051383384 |
|
|
benma
Pridruen/-a: Ned Jan 2011 17:12
Prispevkov: 1533
Kraj: Kamnica
|
| Objavljeno: et Feb 25, 2021 22:40 Naslov sporoila: |
|
|
@ambasador je zapisal, da je na zelo zmogljivem DACu super zvenelo že 44,1k, in sicer tako dobro, da je osupnilo celo njega, ki je sicer vinil tip.
Zanimivo, kam smo prišli z našo debato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne more dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne more odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne more urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne more brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne more glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group
|
| Zadnje teme - HI-FI |
-
CD, Vinil, DVD, Blu-ray
Kaj trenutno poslušate?
-
Dogodki v svetu HI-FI-ja, sreèanja
Sejem gramofonskih plošè
-
Dogodki v svetu HI-FI-ja, sreèanja
Bristol HI-fI show
-
HI-FI
Slušalkarski sistemi
-
HI-FI
MySqueezebox.com DOWN?
-
Do-It-Yourself
Spet nov lampaš
-
HI-FI
Nova igraèa je doma......
-
Do-It-Yourself
DIY popravila
-
CD, Vinil, DVD, Blu-ray
Tidal
-
HI-FI
Roon labs
-
CD, Vinil, DVD, Blu-ray
YouTube & stuff
-
HI-FI
DAC?
-
HI-FI
Uvoz naprave iz ZDA
-
HI-FI
Zvoèniki - izkušnje - predlog
-
HI-FI
Kam na popravilo?
|
|
Pomo pogostih vpraanj 
Ii 
Seznam lanov 
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil 
Prijava za pregled zasebnih sporoil 
Prijava 
