ParametriĂ¨na ocena ali izbira zvoĂ¨nikov

NCC2000 · Objavljeno: Sre Jan 13, 2021 11:42 Naslov sporočila:

V bo v sistemu sub?

Aleksander44 · Objavljeno: Sre Jan 13, 2021 11:47 Naslov sporočila:

Ja, v sistemu je sub, prevzame pod 80 Hz.

ambasador · Objavljeno: Sre Jan 13, 2021 11:51 Naslov sporočila:

NCC2000 · Objavljeno: Sre Jan 13, 2021 11:57 Naslov sporočila:

Le v razmislek, zvoĂ¨niki iz razliĂ¨nih serij, razliĂ¨nih proizvajalcev imado razliĂ¨ne tehniĂ¨ne karakteristike, poslediĂ¨no se to tudi v veĂ¨zvoĂ¨niĹˇkem veĂ¨aknalnem audio sistemu kaj lahko tudi sliĹˇi. Sploh Ă¨e se posluĹˇa veĂ¨kanalno posneto musko. Sam bi frekvenĂ¨ni in dinamiĂ¨ni usklajenosti izvorov zvoĂ¨nega valovanja in s tem bolj pravilnim usklajevanjem vseh z subom dal bistveno prednost pred izbiranjem zvoĂ¨nikov glede na smerni sevalni diagram.

Aleksander44 · Objavljeno: Sre Jan 13, 2021 12:40 Naslov sporočila:

NCC2000 · Objavljeno: Sre Jan 13, 2021 14:06 Naslov sporočila:

FrekvenĂ¨no/dinamiĂ¨na uskladitev izvorov zvoka bolj pomembna kot usmerjenost samih driverjev za Ă¨imbolj pravi zvok, to je bil moj point. Lahko dodam Ĺˇe fazno pa Ĺˇe Ĺˇe bi se naĹˇlo...

Ja, laĹľje je ustrezno sparit enake zvoĂ¨nike z subom kot razliĂ¨ne, Ă¨e priĂ¨akujemo Ă¨imbolj pravilen zvok sistema, sploh Ă¨e sub ni samo v vlogi suba, ampak tudi delno basovca.. Ăe je bas/sub enota v samem zvoĂ¨niku, se priĂ¨akuje, da je skozi kretnico prilagojena zgornjetonskemu podroĂ¨ju. Ăe imaĹˇ tako enoto loĂ¨eno, jo moraĹˇ sam prilagoditi. Ăe le to prilagajaĹˇ na veĂ¨ razliĂ¨nih zvoĂ¨nikov, je ustrezna prilagoditev lahko malce teĹľja. Ăe veĂ¨ zgornjetonskih zvoĂ¨nikĹˇkih enot Ĺľe npr. frekvenĂ¨no ni ustrezno prilagojenih, kompatibilnih, seveda tunning s subom ni prava pot.

Aleksander44 · Objavljeno: Čet Nov 04, 2021 13:25 Naslov sporočila:

Kar Ĺˇokiran sem bil, kako so lahko trenirani posluĹˇalci pristranski pri ocenjevanju kvalitete zvoĂ¨nikov.

Recept, da kupimo dobre zvoĂ¨nike je manj zanesljiv, zanesljiv pa je recept, da ne kupimo dragih zvoĂ¨nikov slabĹˇe kvalitete.

Raziskave pri Harmanu dr. Sean Oliva se splaĂ¨a pogledati:

Predicting Loudspeaker Sound Quality Erin's Audio Corner.pdf
https://www.dropbox.com/s/25md4nta14dqity/Predicting%20Loudspeaker%20Sound%20Quality%20Erin%27s%20Audio%20Corner.pdf?dl=0

Sean Olive on Predicting Loudspeaker Sound Quality and Listener Preference
https://www.youtube.com/watch?v=IEtYH03pfOI&t=126s

The Dishonesty of Sighted Listening Tests vs Double Blind
https://www.youtube.com/watch?v=xEZkz4Li-0M

LightBit · Objavljeno: Čet Nov 04, 2021 14:19 Naslov sporočila:

Harman ima zanimive raziskave.
Tudi zanimiva je tista, da veĂ¨ kot je kanalov, manjĹˇa je razlika v oceni. OĂ¨itno se preprosto ne moremo skoncentrirati na vse. Potem Ă¨e dodaĹˇ Ĺˇe sliko, si Ĺˇe manj pozoren na zvok.

sullly · Objavljeno: Pet Nov 05, 2021 13:42 Naslov sporočila:

Za dobiti pribliĹľno predstavo o zvoku zvoĂ¨nika - gledajoĂ¨ meritve je po mojem nemogoĂ¨e.
Lahko pa dobiĹˇ predstavo do katere mere je razvita posamezna sposobnost.
NekoĂ¨ sem iz Ă¨iste radovednosti naredil test - midwoofer in tweeter sem iz Ĺˇkatle preselil na open baffle skupaj s kretnico. Zvok je bil nekaj popolnoma drugega in menim da z zavezanimi oĂ¨mi ne bi spoznal da gre za iste driverje.
Takoj me je spomnilo na mojo izkuĹˇnjo kako sem ostal Ĺˇokiran, ko sem prviĂ¨ sliĹˇal Magneplanarje - njihov opis zvoka sem poznal iz revije - vse so povedali, vse je drĹľalo, samo da se open baffle tako sliĹˇi in tako obrne celotno prezentacijo pa ne.

Poznavanje smisla posameznih meritev je avdiofilu koristno pomagalo v izogib razoĂ¨aranjem - naprimer Ă¨e bi audiomarka videl (in znal) interpretirati meritve njegovih JBL, ne bi priĂ¨akoval kdo ve kako globok bas; tako pa je napaĂ¨no stavil na dejstvo, da je bas 30cm premera + renomirano ime - in izpeljal matematiko, da mu bo premikalo omare po sobi. Kar se ni zgodilo in smo potem gledali en Ă¨uden Ĺˇou prodajanja, brezglavega blebetanja itd.

sullly · Objavljeno: Pet Nov 05, 2021 14:24 Naslov sporočila:

Ăe povem kar vem o linearnosti zvoĂ¨nika, izredno pomembna lastnost a meritev v osi poleg frekvenĂ¨nega razpona pove malo, je samo indikator kam moraĹˇ Ĺˇe pogledat:

- disperzijo po spektru pod razliĂ¨nimi koti Ĺľe veliko nakazuje o naĂ¨inu sevanja zvoka
Te meritve so statiĂ¨ne, na nelinearnosti vplivajo tudi dinamiĂ¨ni parametri
- popaĂ¨enja po spektru ( tisti del spektra kjer je veĂ¨ distorzije bo sliĹˇno poudarjen, bo izstopal pri isti izmerjeni statiĂ¨ni linearnosti).
- total noise distortion, vnaĹˇanja lastnih Ĺˇumov/resonance Ĺˇkatle, membran, odboji v Ĺˇkatli sliĹˇni skozi membrano, difrakcija../ (znano je, da Ă¨e zvoĂ¨niku daĹˇ eno frekvenco ali en Ĺˇopek frekvenc, bo vzbudil/predvajal Ĺˇe nekatere frekvence, ki jih nismo poslali v zvoĂ¨nik). Ăe je tega na doloĂ¨enem delu spektra preveĂ¨ - bo ta izstopal.
- waterfall;
Naprimer waterfall visokih tonov, Ă¨e ne pride do 40dB duĹˇenja tweeterja v manj kot 1,3ms - lahko pozabiĹˇ na krasno globino scene. Prav tako slabo duĹˇenje tweeterja (2-3ms dolge resonance, rebra v waterfallu) avtomatsko pomeni veĂ¨ vneĹˇene energije (in je tako glasnejĹˇi kot sugerira meritev v osi). Isto za druge frekvence..
pri basu se ne meri waterfall, ker ga uĂ¨inek sobe kontaminira - sem pa v primeru SVS subwooferja posredoval sluĹˇne ugotovitve - isti sub z enako linearnostjo (ker je ekvaliziran namensko) se glasneje sliĹˇi v bassreflexx naĂ¨inu pri isti jakosti - ker vnaĹˇa veĂ¨ energije v prostor, se reflexx luknja ne ustavi takoj ampak se Ĺˇe en Ă¨as iznihava. Po domaĂ¨e povedano meriĹˇ pritisk prvega vala, v praksi pa ti servira veĂ¨ kot en val (veĂ¨ energije) kar rezultira v bolj polnem (avtomatsko percepiraĹˇ glasneje) basu.

Da je vse skupaj Ĺˇe lepĹˇe - lahko imaĹˇ vse ok dokler se ne spreminja glasnost. Naprimer znano je, da razen res dobro usklajenih zvoĂ¨nikov - kupole visokotoncev z viĹˇanjem glasnosti dinamiĂ¨no nekoliko povozijo wooferje/pobegnejo - uĂ¨inek je nelinearnost - kot bi se instrumenti pomaknili korak naprej.
Ta ista lastnost v povezavi z bolj revno elektroniko (ojaĂ¨evalci ki paĂ¨ijo na zgornjem delu spektra) naredi da violine popizdijo kadar dajo 'gas'.

- meritve frekvenĂ¨nega odziva obeh zvoĂ¨nikov v sobi v toĂ¨ki posluĹˇanja. Seveda je tuja, neznana soba. Vseeno pa taka meritev pokaĹľe ali prihaja do anomalij, ki jih preizkuĹˇevalec ni uspel poravnati. Velika je verjetnost da bodo te anomalije pojavile doma s tistimi zvoĂ¨niki.