Predelava Vincent SV-236MK

joĹľe · Objavljeno: Sre Mar 18, 2020 03:29 Naslov sporočila: Predelava Vincent SV-236MK

Predelava predojaĂ¨evalne stopnje v ojaĂ¨evalcu Vincent SV236MK na druge Elektronke.
PredojaĂ¨evalno stopnjo sem Ĺˇel predelovat zato, ker sem menil, da se iz tega integriranega ojaĂ¨evalca lahko potege veĂ¨!
Prvi test predelanega ojaĂ¨evalca je to potrdil.
OjaĂ¨evalec bolje spusti skoz vse od visokih do nizkih tonov, ambient je bolj sliĹˇen, kot da bi vse skupaj oĹľivelo. Na ojaĂ¨evalec so priklopljeni zvoĂ¨niki Focal Arija 948 vir zvoka Oppo 93.

V nadaljevanju bom opisal, kaj in kako sem spremenil, mogoĂ¨e bo to koga zanimalo in se bo opogumil, da si predela ojaĂ¨evalec.
Originalne elektronke 3 x ECC83
Za zamenjavo so predvidene:
V oknu z 12,6v gretjem Ecc82; ECC802s; 12BH7 ali z 6,3V gretjem ECC88 (zamenjave 6DJ7, 6922), Ruska 6N23p, pogojno tudi 6N1p in 300mA gretje PCC88.
Elektronki na vezju TU201 in Tu202: z 6,3V gretjem Ruska 6N6p in mogoĂ¨e tudi 6N30P; z 12,6v gretjem Ecc99, 12BH7.

joĹľe · Objavljeno: Sre Mar 18, 2020 03:35 Naslov sporočila:

Pregled VN napajanja in napajanja gretja je pokazal, da bodo tu potrebne spremembe.
VN napajanje elektronk je izvedeno pri SV 236MK s shunt stabilizatorjem na 220V. Stabilizator je dovolj predimenzioniran, da se mu lahko poveĂ¨a izhodni tok. Zato je v vezju, ki stabilizira napetost treba spremeniti dva upora, R503 iz 100R v 50R (ali paralelno z R503 upor 100R) in (R504 in R 505 sta vezana paralelno) poiĹˇĂ¨emo novo kombinacijo ki ima nadomestni upornost cca 22 do 24R.
V mojem ojaĂ¨evalcu tokovni generator ni deloval povsem pravilno in je bila zato napetost na izhodu samo cca 219V, shunt regulator sploh ni bil v funkciji. Z zmanjĹˇanjem 503 na polovico, je napetost na izhodu sedaj 227V.
Shema napajalnika

S temi spremembami je napajalnik dovolj moĂ¨an in stabilen za poveĂ¨ano porabo, ki jo zahtevajo spremembe v vezju zaradi menjav elektronk in prilagoditve delovnih toĂ¨k.
Kratek opis napajalnika: Napajalnik je tipa shuntregulator. Prvi del tokovni generator z mosfet tranzistorjem T501 in IC501 tvori tokovni generator, V predelanem stanju daje cca 57mA toka. Drugi del z T502 in T503 je shuntregulator v konkretnem primeru je napetost 227V, kar je povsem OK. (Nominalna napetost naj bi bila 220V, razlika je zaradi toleranc vgrajenih zener diod in T502 2SK30Y)
Pregled porabe je pokazal, da bo napajalnik brez teĹľav prenesel tudi poveĂ¨ano zahtevo po veĂ¨jem hlajenju tranzistorjev T501 kot tokovni generator cca4W (V primeru kratkega stika VN cca17W) in T503 kot shunt regulator, kadar je predojaĂ¨evalec brez porabe, to je ob startu, ali brez vstavljenih elektronk, bo na tranzistorju cca 13W, ko pa je ojaĂ¨evalec v normalnem delovanju bo moĂ¨ na t503 Ĺˇe cca 3W po oceni elementov bo to Ĺˇe vedno OK .
Ker ni bilo najti sheme stabiliziranega napajalnika na internetu, sem skiciral vezje. Na risbi je skicirano tudi dodano novo vezje za napajanje gretja elektronk s poĂ¨asnim startom (to vezje je dodano v desni del ojaĂ¨evalca na dodaten hladilnik).

Pregled napajanja gretja je pokazal, da je napajalnik v originalu narejeno z IC LM7912 (-12V) in podloĹľeno z diodo v prevodni smeri, tako da je v originalu napetost gretja cca 13V.
Za predelavo napajalnika za gretje sem se odloĂ¨i zato, ker bo pri testiranju razliĂ¨nih elektronk tudi poraba veĂ¨ja, po drugi strani pa ECC802, 12BH7 in tudi ruska 6N6p ne priporoĂ¨a Ukf (napetost med katodo in gretjem) veĂ¨ kot 100V. Katodna napetost buferja pa lahko doseĹľe tudi veĂ¨ kot 100V!!
Za gretje elektronk je sicer originalno vezje dovolj moĂ¨no, saj naj bi bilo stabilno do porabe 1.5A, tako da tu ni nujna sprememba vezja, ker pa je vezje ozemljeno, ga je potrebno loĂ¨iti od mase in narediti delilnik napetosti in napetost gretja povezati v to toĂ¨ko; dvig napetosti cca 70V.
Zaradi preizkuĹˇanja razliĂ¨nih elektronk sem se odloĂ¨il da obstojeĂ¨e vezje z LM7912 kljub temu nadomestim z drugo varianto, ki omogoĂ¨a poĂ¨asen start napetosti. Z LM317 oziroma z LM1084 ADJ 1,25-15V, sem sestavil vezje s poĂ¨asnim startom, cca 5sek do polne napetosti 12,6v in ga ozemljil v delilnik narejen iz uporov 220k in 100k, in 100uF, - vidno na risbi napajalnika; na sliki VN napajalnika je vidno kje je prostor za upora in kondenzator.

joĹľe · Objavljeno: Sre Mar 18, 2020 03:36 Naslov sporočila:

Kot je bilo omenjeno, imajo razliĂ¨ni tipi Elektronk tudi razliĂ¨no napetost napajanja gretja, zato nekaj dodatnih reĹˇitev za laĹľjo menjavo elektronk.
Najprej dve elektronki na vezju Tu201 in Tu202: Na razpolago je samo eno napajanje iz izmeniĂ¨ne napetosti 15V 2A je narejeno stabilizirano vezje 12,6V. Za Ecc99 in 12BH7 je to OK, za 6N6p, ki je 6,3V-ltna pa je gretje elektronk potrebno vezati v serijo. Ăe Ĺľelimo enostavno preklapljati med obema tipoma gretja, je potrebno v vezavo povezati dvopolno izmeniĂ¨no stikalo, potem se enostavno s stikalom preklaplja po potrebi ali 12,6V ali serijsko 6,3V gretje. Pri 6,3V-ltnih 6N6p obe Elektronki naj bosta iz iste serije, Ă¨e nista, naj se po moĹľnosti pomeri tok gretja pri obeh, Ă¨e nimata obe enak tok gretja, bo napetost gretja serijsko vezanih preveĂ¨ odstopala in ne bo OK. Pri tej vezavi je nevarnost, da se pozabi ob menjavi na drug tip elektronk preklopiti stikalo, v primeru prehoda iz ECC99 na 6N6p!! Ăe ostane stikalo na 12,6V bo 6N6p Elektronka dobila gretje 12,6V kar pa je lahko pogubno za to Elektronko.
Shema preklopnika

joĹľe · Objavljeno: Sre Mar 18, 2020 03:41 Naslov sporočila:

Elektonka v oknu:
Za elektronko v oknu je na razpolago v originalu samo 12,6V napetost, izbrana Elektronka ECC88 ima napetost 6,3v, zato je tu vgrajeno majhno dodatno vezje z LM317. Vezje je narejeno tako, da omogoĂ¨a priklop za elektronko PCC88 z 300mA gretjem in Ecc88 z 6,3V gretjem in dodatno tudi za elektronka z 12,6V kot je Ecc82, ki je na tem mestu tudi uporabna. Tu bi za preklapljanje potreboval preklopnik 2 x 3 poloĹľaje, ker ga ni bilo doma, je bilo vse skupaj izvedeno z jumperjem in z natiĂ¨nim kontaktom, ki ju je potrebno za vsak tip elektronke ustrezno prestaviti!!!
Shema regulatorja

Za moĹľnost uporabe Pcc88 sem se odloĂ¨il, ker je bila elektronka doma. Pcc88 in sorodni tipi z 300mA gretjem potrebuje pri 300mA cca 7V lahko tudi 7.6V. Nekateri to elektronko prikljuĂ¨ijo kar na 6,3v napajanje, pri tem je elektronka Ĺľe nekoliko preslabo greta in ni veĂ¨ v optimalnem delovanju, zato tudi moĹľnost na vezju za 300mA napajanje. Podrobnosti so razvidne iz slik. Vrednosti uporov v vezju so se pri meni dokaj dobro izĹˇle, niso bile potrebne dodatne korekcije, lahko pa bi se zgodilo, da bi zaradi dokaj velikih toleranc uporov in vezja LM317 bile potrebne korekture. (Pri meni izmerjeno LM317 je bil toĂ¨no 1,25V med 1 in 2; tok v izvedbi CCS je 297mA; napetost v poloĹľaju za 6,3V je 6,38V)

joĹľe · Objavljeno: Sre Mar 18, 2020 03:42 Naslov sporočila:

Ĺ e menjava uprov za nove delovne razmere:
Za elektronko v oknu, je v osnovi izbrana elektronka ECC88. Anodna napetost naj bo cca 90V, poslediĂ¨no sta zamenjana anodna in katodna upora: Anodna upora R405 in R406 = 23,7k 2W (lahko 24k), katodna upora R407 in R408 = 390R. Ta kombinacija uporov je povsem OK tudi za 12Bh7, ECC82 (12AU7, Ecc802s in podobne)
Upore na tem vezju je mogoĂ¨e zamenjati samo, Ă¨e se demontira Ă¨elna ploĹˇĂ¨a in razstavi noslni del ozadja elektronke v oknu.
Za Elektronki na vezju TU201 in TU202 je izbrana ECC99 poslediĂ¨no so bili zamenjani anodni in katodni upori. Anodna R205 in R206 = 15K 2W katodna upora R207 in R208 = 390R, R221 in R222 = 750R in R223 in R224 = 15k 2W. Ta kombinacija uporov je povsem OK tud za 6N6p, 12BH7, ECC802s in podobe.
V povratni vezavi sta zamenjana upora R209 in R210 z 26k.

Tma · Objavljeno: Sre Mar 18, 2020 19:53 Naslov sporočila:

stormsonic · Pridružen/-a: Sre Jan 2009 2:00 Prispevkov: 764 Kraj: MB

Tole shemo sem naĹˇel na svojem trdem disku. Ustreza dejanskemu stanju?

Za predelavo pa Ă¨estitke!

VeĂ¨ja slika je na voljo tu: https://prnt.sc/rin2v4
_________________
My DMM will go only to 10, maybe your DMM can go to 11?

joĹľe · Objavljeno: Čet Mar 19, 2020 00:59 Naslov sporočila:

stormsonic hvala za shemo.

Shem ustreza, s tem, da je v mojem verzija 1,3 ki ima dodano Ĺˇe eno zener diodo 18V D511. Sicer je shema enaka.

lp JoĹľe

HIFRIK · Objavljeno: Čet Mar 19, 2020 19:43 Naslov sporočila:

JoĹľe, v kakĹˇnem smislu je napredek? Imam omenjeni amp in razen Ĺˇuma me niĂ¨ ne moti. MoĂ¨i dovolj, na mojih Davisih dinamika odliĂ¨na ...
A je predelava reĹˇila problem Ĺˇuma?
lp, saĹˇo
_________________
Greetings from The Humungus! The Lord Humungus! The Warrior of the Wasteland! The Ayatollah of Rock and Rolla!

joĹľe · Objavljeno: Čet Mar 19, 2020 20:27 Naslov sporočila:

A je predelava reĹˇila problem Ĺˇuma?

Pri mojem ojaĂ¨evalcu nisem imel nobenih problemov s Ĺˇumom.
Sem pred leti bral en NemĹˇki forum, kjer je imel nekdo problem s Ĺˇumom na takem ojaĂ¨evalcu. Kasneje je ojaĂ¨evalec testno priklopil na zunanjo konĂ¨no stopnjo in javil, da Ĺˇuma ne zazna veĂ¨. Torej problem je bil v vgrajeni konĂ¨ni stopnji v SV236mk in ne v predojaĂ¨evalcu. Ne ven, kako je Ĺˇlo naprej.
Priklopi na PRE OUT eno konĂ¨no stopnjo in se bo po vsej verjetnosti pokazalo v katerem delu ojaĂ¨evalca se ti pojavi Ĺˇum.

JoĹľe, v kakĹˇnem smislu je napredek?
TeĹľko reĂ¨em kaj veĂ¨, kot pa sem napisal v prvem postu, v ocenjevanju komponent nimam izkuĹˇenj. Imam Ĺˇe en ojaĂ¨evalec z 300b elektronko, ko sem oba menjal med sabo, sem ojaĂ¨evalec SV236mk kaj hitro odklopil in priklopil OjaĂ¨evalec s 300b elektronko. Sedaj ima Vincent prednost, oziroma bi se teĹľko odloĂ¨il, katerega bi postavil na prvo mesto.

lp JoĹľe