Je vinil prihodnost fiziènega formata?

[joztom]

磨きぬかれた振動系の実効質量は
Ne najdem grafa. Pa vseeno, vsaka guma je pri nižji temperaturi bolj trda.

[ambasador]

Kako ne najdeš, sta dva mala grafa takoj iznad slike škatle/embalaže za DL-1000.
Èe daš prevajalnik ti pa še napiše v slovenstini. Med njima je legenda katera èrta ustreza kateri temperaturi.
_________________
Carpe Diem

[vintagesonic]

V opozorilo in razmislek

AD Informandum :

Re: Komentarji o prispevkih na drugih forumih
OdgovorNapisal/-a administrator2 » Ne Mar 01, 2020 10:13 am

Leto naokoli in na AK je veliko prispevkov na temo- Je vinil prihodnost fiziènega formata.

Branje nekaterih prispevkov v zadnjem tednu mi je dalo misliti, da se mogoèe nekateri pisci skoraj delajo "norce" iz vinila in iz bralcev.

Samo toliko za premislek.
FK2

FK = Franc Kuzma

http://www.saf.si/forum/viewtopic.php?f=46&t=442&start=90


LP

[vintagesonic]

Mogoèe je to tudi del vzroka, zakaj se FK ne oglaša na AK forumu.


LP

[ambasador]

Mislim da je tema dobila svoj epilog že pred zadnjimi odkloni od teme.

Prodaja vinila je presegla prodajo CD-jev. Vinil je Å¡e vedno v porastu, CD v prostem padu.

Lahko zakljuèimo, da je vinil prevzel vodilno vlogo in vsaj še za eno obdobje predstavlja bodoènost audio fiziènih formatov.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ob tem gre povedati, da zvok iz gramofonov dosega vedno veèjo kakovost na celi èrti. Od cenenih modelov do vrhunskih.

Tehnologija izdelave plošè pa razen avtomatizacije procesa (še) ni naredila koraka naprej. Obstajajo 180g LP in pa nekatere izdaje LP na 45 obratih.
Gramaža je doloèeno zagotovilo da se plošèe ne deformirajo preveè, je pa bolj pomembno da je vinil 'èist'. Pri proizvodnji nastaja škart in to se zmelje in primeša osnovni surovini. Obstajajo pravila koliko tega se sme primešati a glede na slišano si nekateri kar privošèijo.

Obstajajo rešitve iz prvega polèasa obdobja vinila, ki se jih ne poslužuje:
- za potrebe kvadrofonije (kodiranje v ultrazvoènem podroèju do 45kHz) je bil razvit izboljšan material (JVC) da se ultrazvok ne 'zdrgne' že po nekaj poslušanjih in pa, da vinil manj šumi pri èitanju.
- razvit je bil DMM /direct metal mastering/ proces izdelave matric ki preskoèi doloèeno fazo in prepreèi pre eho, ki nastaja v mehkih standardnih matricah. Namreè, pri rezanju se material tudi nekoliko odriva in to ga preslika v sosednje brazde. Èe imaš dober gramofon je to slišno med pauzami - dobesedno slišiš kaj bo v naslednji brazdi. Ponavadi je to veèji problem èe so brazde preblizu.
- potem je tu 'half speed recording' ali mastering kot kdo reèe. Tu se matrice režejo s polovièno hitrostjo da je vse bolj dinamièno, natanèno in bogato za slišat.

Tisto kar še najbolj pogrešam je T4P ali P-mount.
Mila majka za novince, nepouèene, nerodne, neuke - pa ne mislim niè slabega. Ne more biti vsakdo ki želi uporabljati gramofon - ekspert. Še avdiofili s kilometrino kiksajo, kaj šele en X gospod ali gospa.
Gre za standard, ko imajo vse odjemne doze enako geometrijo, težišèe, težo, VTA pritisk.
S tem odpade natikanje prikljuèkov, 'štelanje' geometrije, uravnoteženje, nastavitev pritiska, antiskatinga...
Izloèi se možnost napak montaže, pocenijo se roèice (bistveno manj sestavnih delov), dvigne kakovost roèic. Da o praktiènosti ne govorimo.
_________________
Carpe Diem

[ambasador]

[LightBit]

[ambasador]

[ambro]

Tehnologija izdelave plošè pa razen avtomatizacije procesa (še) ni naredila koraka naprej. Obstajajo 180g LP in pa nekatere izdaje LP na 45 obratih.
Gramaža je doloèeno zagotovilo da se plošèe ne deformirajo preveè, je pa bolj pomembno da je vinil 'èist'. Pri proizvodnji nastaja škart in to se zmelje in primeša osnovni surovini. Obstajajo pravila koliko tega se sme primešati a glede na slišano si nekateri kar privošèijo.

Najbolj me moti, sama kakovost izdelave - tiskanja. Zelo pogosto se dobi napake na površini plošè od prask do zapacanih brazd tudi napihnjen mehurèek vinila sem že našel na plošèi. In to pri novih plošèah tudi boljših dražjih razlièicah - limited edition. Niè ni narobe, èe plošèa rahlo prasketa zaradi prahu ali razelektritve, moti me pa, ko fajn štrkne ali zaškriplje in me zmoti, ko sem zatopljen v glasbo ali me celo ustraši.

Kaj po izdelavi ni nobene kontrole plošèe, ki bi tako plošèo izloèila. Mislim, da je to prva stvar, ki bi se morala napraviti zagotoviti mehansko brezhibnost, Sam naèin masterizacije in snemanja je pa druga stvar.
_________________
lp, Branko

[vintagesonic]

[ambro]

Ne dolgo nazaj je bilo govora tudi o HD snemanju plošè, kjer bi z bolj kakovostnim tiskanjem s keramiènimi matricami dosegli tanjše brazde in na raèun tega poveèali maksimalno dolžino posnetka na plošèi ali to izkoristili za bolj kakovosten zvok. S tako matrico naj bi bila tud 10.000 plošèa enake kakovosti kot prvi izvod saj bi imela taka matrica precej daljšo življensko dobo.

https://hdvinyl.org/hd-vinyl-benefits-2/
_________________
lp, Branko

[vintagesonic]

[LightBit]

[audiofrik]

ja definitivno kvaliteta plošè ni na nivoju kot je bila v najboljših èasih vinila, pa tudi takrat je bilo precej slabih in tudi zelo slabih...
Vzrokov je najbrž veè od slabih masterjev pa do recikliranega vinila z vsemogoèimi primesmi pa do verjetno res slabega nadzora ker tovarne/tiskarne oz prešarne sploh težko dohajajo povpraševanje in so naroèniki hitro zadovoljn da jim sploh kaj naredijo-
Za oceno a je plošèa dobra ali ne je potrebno imeti tudi gramofon, so mi par let nazaj prišli fantje po en rabljen gramofon dali bi tam 100 eur da bi poslušali plošèo katero so izdali in se jim ni zdela najbolj dobro narejena, najprej sem mislil da je šala pa sem videl da mislijo resno...a imajo kaj veè od raèunalniških zvoènikov za 10 eur ali 3 inch full range wooferjev za poslušanje raje nisem spraševal

[Lovrencan]

Ne vem, ce spada sem, kakorkoli, zanimivo branje:
https://www.nytimes.com/2020/04/28/arts/music/electric-recording-co-vinyl.html?action=click&module=Top+Stories&pgtype=Homepage&fbclid=IwAR3YciJ9UVlngu1aO9lvN4Mi_7mJmpniD8PyxLmIcSrL7HdJ4TYpzQY_32w