Pomoč pogostih vprašanjPomoč pogostih vprašanj   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se   Tvoj profilTvoj profil   Prijava za pregled zasebnih sporočilPrijava za pregled zasebnih sporočil   PrijavaPrijava 

PRO audio oprema v SLO
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2
 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po www.audio-kontakt.com forumu -> HIGH-END AUDIO
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
NLP



Pridružen/-a: Tor Nov 2009 10:01
Prispevkov: 1035
Kraj: Drugje

PrispevekObjavljeno: Pet Jun 30, 2017 20:30    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Tiho sem ker nenehno spreminjaš tekst Smile

No saj se ve kaj je pro in kaj ne, razen če si mislil PRO broadcast pol je ja to vse, za resen snemalni studio oznaka PRO pa je malo drugače.

Hja home recording snemalna oprema pa ti je tako kot kakšna domača ali alternativna radijska postaja, tam je vsega in svačega, tud napis pro na opremi ni nujno da jo to tudi naredi.

No pa da ne prekinem informiranosti in splošne kulture, zgodovine snemanja in produkcije... kar naprej.

vintagesonic je napisal/a:
NLP je napisal/a:
NLP je napisal/a:
@vintagesonic, to je bolj broadcast oprema kakor pro studijska, razen SSL-ke in AVID konverterjev.



Ali mi lahko pojasniš, kaj so po tvojem mnenju bistvene tehnično tehnološke in operativno manipulativne razlike, ali bolje rečeno prednosti studijske pro audio opreme nasproti "broadcast" opremi v povezavi z prej omenjeno opremo ? Recimo za začetek, na digitalnih mešalnih mizah.

Predvsem pri pro studijski opremi je veliko sivo področje tehnologije, ki zaradi komercialno tržnih zahtev proizvajalcev in prodajalcev zdrsne na nivo tehnologije za takoimenovani "home recording", kjer oznaka "PRO" deluje bolj kot okrasek.

LP

_________________
Nenad P.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
fjaka



Pridružen/-a: Sre Maj 2008 17:04
Prispevkov: 1747
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Pet Jun 30, 2017 20:59    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

kolega, @NLP@, moje "direktno" vprašanje je bilo kako in kaj z našo radijsko produkcijo analog-digital....
@vintage@ je spretno odprl novo temo in vsem skupaj razložil stvari, ki jih malo gdo pozna.....če se ti v tem nisi najdel, preskoči....
jaz osebno sem del tega že 35 let, tako da je vsaka informacija dobrodošla....
vsak lahko spreminja lasten text...v tem ni nič narobe....ne se počutit ogroženega....
zato, veselo naprej....informacije iz prve roke so zlata vredne.... Very Happy ....
na srečo jo imamo....cheers.....
_________________
šoo mazgoon
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
vintagesonic



Pridružen/-a: Sre Mar 2010 17:24
Prispevkov: 1426
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Pet Jun 30, 2017 22:25    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

NLP je napisal/a:
Tiho sem ker nenehno spreminjaš tekst Smile

No saj se ve kaj je pro in kaj ne, razen če si mislil PRO broadcast pol je ja to vse, za resen snemalni studio oznaka PRO pa je malo drugače.


Se ti opravičujem. če sem začetnemu tekstu dodal še stavek ali dva z namenom, da malce bolj pojasnim moje stališče. Vsebina napisanega je ostala enaka.

Če si tako prijazen, bi te resnično prosil da mi/nam pojasniš, kaj si mislil z izrazom RESNI snemalni studio. Nasprotje resnega snemalnega studia bi bil logično ali po vsej verjetnosti neresni snemalni studio, kajne? Kaj bi v svoji osnovi moral posedevati glasbeni studio, da bi padel v kategorijo "resni glasbeni studio". In kot sem že omenil v enemu od prejšnjih postov se lahko za začetek osredotočimo recimo na mešalne mize in v nadaljevanju na "zapisovalce" ( malce neposrečen izraz ) zvočnega signala.

Tvoje pojasnilo bi me RES (resnično ) zanimalo, še posebej v kontekstu studiev za snemanje glasbe v lokalnem SLO območju, katerega izhodišče oziroma vprašanje je postavil @fjaka.

Hvala na sodelovanju v debati.



LP
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
fjaka



Pridružen/-a: Sre Maj 2008 17:04
Prispevkov: 1747
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Ned Jul 02, 2017 15:32    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

@vintage@, prosim za dodatno pojasnilo oziroma razlago...

na kakšen način so se uporabljali kolutarji tipo Revox A77, B77 in veliko drugih,"priročnih"...vem da so se in zakaj, stacionarno uporabljali večkanalni snemalci ( 24, 48 kanalni)...vemo tudi sa so eni dvo kanalni ali 4 kanalni...vemo da obstajajo isti modeli z nižjimi in višjimi hitrosti (npr. dvo kanalni, moj Revox A77 ima visoke hitrosti)....
koliko je kaj ta priročnost uplivala na samo kvaliteto snemanja in uporabnost posnetka???...ali je šlo samo za pro kontra home varijanti?

malo nerodno sem napisal vprašanja ampak ti že veš za kaj gre.... Smile
_________________
šoo mazgoon
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
vintagesonic



Pridružen/-a: Sre Mar 2010 17:24
Prispevkov: 1426
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Pon Jul 03, 2017 15:48    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

fjaka je napisal/a:
@vintage@, prosim za dodatno pojasnilo oziroma razlago...

na kakšen način so se uporabljali kolutarji tipo Revox A77, B77 in veliko drugih,"priročnih"...vem da so se in zakaj, stacionarno uporabljali večkanalni snemalci ( 24, 48 kanalni)...vemo tudi sa so eni dvo kanalni ali 4 kanalni...vemo da obstajajo isti modeli z nižjimi in višjimi hitrosti (npr. dvo kanalni, moj Revox A77 ima visoke hitrosti)....
koliko je kaj ta priročnost uplivala na samo kvaliteto snemanja in uporabnost posnetka???...ali je šlo samo za pro kontra home varijanti?

malo nerodno sem napisal vprašanja ampak ti že veš za kaj gre.... Smile


Pozdrav

Vprašanj je postavljenih kar nekaj, vendar upam, da se ne bom izgubil v preveč podrobnostih.

O Revoxu A 77 bi se lahko razpisali na dolgo in široko, zato za začetek nekaj najosnovnejših podatkov.
Prvi primerki Revoxa A77 je prišel na tržišče v letu 1967. Proizvajal se je približno 10 let. Modeli z oznako S so bili izdelani v Švici, modeli z oznako G so bili izdelani v Nemčiji. Proizvedenih je bilo približno 300 000 enot. V razvoju omenjenega modela je prišlo tekom proizvodnje do določenih izboljšav, ki so se reflektirale v oznakah MK 1 do Mk 4.



Izdeloval se je tudi v različnih opcijah kot
- Dvostezna opcija



- Štiristezna opcija



- Opcija s hitrostmi ( » standardna verzija » ) z 9.75 cm/s in 19 cm/s ter ( »High Speed« ) verzija z 19 cm/ s in 38/cm. High speed verzije so bile samo z opcijo dvosteznih glav. ( High speed verzija in Pro verzija A 77 sta se kasneje združile v semi-pro modelu Revox PR 99 )



- Pro verzija A 77 je imela namesto standardnih RCA priključkov profesionalne XLR priključke z balansirano verzijo vhodnih in izhodnih linijskih priključkov, vendar brez možnosti nastavitve vhodnega ali izhodnega nivoja na sprednji plošči magnetofona




Magnetofon standardne serije je bil opremljen tudi z opcijo mikrofonskega vhoda.




Nekatere različice so imele tudi možnost vgrajenega sistema redukcije »Dolby« ter možnosti vgrajenega ojačevalnika s kontrolnimi zvočniki v ohišju za hitro preverbo samega posnetka.


Štiristezna opcija se je uporabljala predvsem zaradi možnosti povečanja dolžine tonskih posnetkov na enemu traku. Dolžina posnetkov se je praktično podvojila. Konkurenčni produkti na Hi-Fi tržišču so s časoma ponudili tudi možnost funkcije »Auto reverse«, ki je omogočala večjo fleksibilnost in hitrejše iskanje posnetkov na traku. Revox v svoje modele nikoli ni vgrajeval omenjene opcije.

Model magnetofona A 77 je bil iz tako imenovane serije Revox A ki je bila ponujena tržišču tudi v dodatni ponudbi s tunerjem A 76, stereo ojačevalnikom A 78, stereo predojačevalnikom s tunerjem brez končne stopnje A 720 ter ločene končne stopnje A 722.






V času ekspanzije sistema Quadro je bil na razpolago tudi štirikanalni quadro predojačevalnik A 724.



Za tiste ki so si želeli malce bolj prestižni magnetofon kot je bil A 77, je bil na voljo tudi model A 700 ki je bil HI-FI izpeljanka Studer Pro Serije A/B 67.



Kasneje se je serija A nadgradila v zelo uspešno serijo B in na koncu ko so Revox odprodali in premestil v Nemčijo še serijo C. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi s Thorensom.




Kolikor se jaz spominjam se za glasbena snemanja na RTV-ju nikoli niso uporabljali Revoxi A77/B77,, niti ne PR 99 ampak predvsem modeli Studerja. Vzrok ne leži v kvaliteti izdelka ampak predvsem v dejstvu, da je prišla verzija Pro na tržišče relativno pozno, Hi FI verzija A 77 pa zaradi nebalansiranih vhodov ni bila kompatibilna z obstoječo opremo. Vsa ostala audio oprema je bazirala na studijskem standardu, ki je predpisana z XLR priključki in vhodno/izhodni nivoji O dB = 1.55 V. HI FI model je imel RCA priključke in vhodno/izhodni nivo -6dB = 0.775 V. Poleg tega balansirana verzija omogoča tudi prednosti kot je uporaba daljše dolžine oklopljenih kablov, ki niso tako občutljivi na RF motnje. Ostale radijske lokalne postaje v Sloveniji in recimo radio Študent so takrat s pridom uporabljale Revoxe ( predvsem serijo B in PR ) in kolikor sem bil seznanjen, niso imeli z njimi kakšnih večjih problemov ( ob seveda rednem vzdrževanju, kar je predpogoj za uspešno delo in uporabo ).

Ko so bili na tržišču PR 99 je bilo večino studiev operemljeno z modelom A80, ki se praktično sploh niso kvarili, tako da vzroka za zamenjavo niti ni bilo.

Sicer pa kronološko:

- Studer C 37 ( z elektronkami ) ( build like a tank ) z odličnim lampaškim zvokom



- Studer A80/A800 v različnih variantah - stereo, večkanalni. Tega tipa je bilo v celotnem obdobju RTV-ja največ. A80 model je bil zagotovo eden najboljših in najbolj vzdržljivih magnetofonov v vsej karieri proizvodnje Studer-ja.







- Studer - B 67 ( Pro različica Revoxa A 700 )

- Kasneje tudi A 807 ( pri nas samo playback opcije ) ter A 810 in A 812.







- V opcijah večkanalnih magnetofonov se je uporabljal Studer A 820 in A 827 z integrirano redukcijo šuma Dolby S.











Kaj je proizvode Revox/Studer ločilo od ostale konkurence na tedanjem tržišču? Predvsem njihova kvaliteta proizvodnje končnega izdelka, zanesljivost uporabe ter enostavnost v rokovanju. Izdelani in dizajnirani so bili premišljeno do vsake podrobnosti. Izbor mehanskega in električnega materiala je bil za tiste čase vrhunski. Večino mehanskih delov je bilo izdelano v lastni tovarni v Regensdorfu v Švici. Zagotovo najboljši in najvitalnejši del vseh magnetofonov Revox/Studer so bile njihove magnetofonske glave. Na temu segmentu jih konkurenca nikoli ni prišla blizu, čeprav so se zelo trudili. Če govorimo o Hi-Fi linijah stereo magnetofonov so bili Japonci ( Sony, Akai, Technics, Otari, Teac, ..itd ) z nekaterimi modeli povsem konkurenčni Revoxu ( v delu rešitev elektronike so jih celo prekašali ), vendar so na področju magnetofonskih glav precej zaostajali. Ko so bili magnetofoni še relativno novi ni bilo težav, problemi so se začeli recimo po 1000 urah uporabe, predvsem na področju vzdržljivosti glav.

Drug zelo pomemben vidik kvalitete je bil izbor traku. Dokler ste na prej omenjenih Hi-FI magnetofonih uporabljali klasične HI-FI low noise trakove kot so bili Sony, Maxwell, 3M Scotch, TDK je bilo vse v redu. V primeru, da ste zaradi večje vzdržlivosti začeli uporabljali profesionalne audio trakove tipa Agfa, BASF, Emtec ali pa recimo Ampex ste »zbrusili« (uničili) glave in vodila magnetofonov v zelo kratkem času. Posledica uporabe profesionalnih trakov so bile uničene glave, ki jih je bilo potrebno definitivno zamenjati.



Tudi v daljšem obdobju prej omenjenih trakov na Studer/Revox magnetofonih je bilo potrebno s časom menjati magnetofonske glave, vendar namesto po 1000 urah je bilo potrebno na Revoxu šele po 2500 – 3000 urah. Strošek zamenjave glav pri magnetofonu včasih ni bil tako minoren. Edini ki se je deloma približal Revox glavam je bil Akai s tehnologijo »GX glass«. Ampak samo približal. Posledica »zbrušenih« glav je bil predvsem upad visokih frekvenc na posnetku. Struktura izdelave Revox/Studer magnetofonskih glav je na srečo takšna, da jo je možno s posebnimi postopki tudi deloma obnoviti, vendar jo je najbolje zamenjati z novo.

Popolnoma "zbrušena" - uničena magnetofonska glava



Če se vrnemo na izhodišče je potrebno poudariti, da uporaba klasični Hi-Fi trakov v sferi profesionalne uporabe ne pride v poštev. Da ne bo pomote, ne zaradi same magnetne ali zvočne kvalitete traku, ki je lahko popolnoma enakovredna profesionalnemu traku. Pri delu proizvajalcev je celo lahko presegala linijo profesionalnih trakov, ampak predvsem v delu vzdržljivosti v daljšem časovnem obdobju. Na profesionalnih magnetofonih so fizikalni momenti za prevrtavanje in reprodukcijo traku mnogo večji in močnejši kot pri Hi-FI modelih. Vzrok tiči v dejstvu, da so hitrosti vrtenja traku v funkciji iskanja določenih delov posnetkov na traku precej večje. Posledično je tudi čas ustavljanja in ponovnega aktiviranja funkcije »play« bistveno krajša. To pa pomeni bistveno agresivnejše zaviranje in pospeševanje traku, ki ima lahko za posledico fizično poškodbo traku. Najslabša možna opcija poškodbe traku je popuščanje togosti traku, ki se na nek način manifestira kot »bubble gum » efekt. Trak se »nategne« ( podaljša ) kar ima za posledico distorzijo magnetnega zapisa. Mi smo temu rekli »mijavkanje« posnetka. Profesionalni trak je precej debelejši v svoji fizični strukturi, ima bolj grob nanos magnetnega oksida in posledično bolj »brusi« magnetofonske glave. Poleg tega ima tudi določeno stopnjo stranskih negativnih efektov, ki se kaže predvsem v večji stopnji lastnega šuma traku. Del šuma traku se lahko kompenzira s povišanjem hitrosti traku. Zaradi tega se po pravilu v glasbenih studiih uporablja največja možna hitrost traku pri snemanju, to je 38cm/s. Hitrost traku je pomembna tudi pri tako imenovanem »editiranju« oziroma montaži posnetka. Ta se je v času analogne tehnologije izvajala s pomočjo fizičnega rezanja traku posameznih segmentov posnetka. Čim hitrejša je bila hitrost traku, tem lažja je bila montaža in bolj precizen je bil lahko rez ( ne bom šel v detajle, čeprav upam da si lahko predstavljate problem ).

Pri klasičnih analognih magnetofonskih trakovih je zelo pomembna stopnja stranskega efekta z imenom » efekt kopiranja«. Ta efekt je prisoten predvsem v primeru, če magnetofonski trak dlje arhiviran in se ga ne uporablja. Med posameznimi plastmi magnetofonskega traku prihaja do prehoda elektromagnetnega polja, ki se sliši kot motnja pri ponovni reprodukciji posnetka. Low noise Hi-Fi trakovi imajo zaradi manjše debeline traku večjo stopnjo efekta kopiranja. To se odraža predvsem v daljšem časovnem obdobju neuporabe traku. Tisti ki še vedno uporabljate audio CC kasete in analogne trakove, bi jih morali vsak enkrat na leto prevrteti na konec traku in ponovno prevrteti na začetek traku. Obstajajo še bolj sofisticirani in komplicirani postopki za povečanje trajnosti analognega traku, kot recimo toplotni tretmaji traku v pečicah, ampak o temu ne bi na temu mestu, da ne bi slučajno povzročil škodo na vaših posnetkih, če bi se tretma napačno uporabil. Toplotna obdelava traku sicer ne gre na rovaš kvalitete/poboljšanja samega traku, ampak se manifestira predvsem v ponovnem boljšem oprijemu magnetnega oksida na traku, ki s časom začne deloma odstopati od traku. Ta efekt zlahka opazite, ko se začnejo magnetofonske glave pretirano »pacati« po nekajkratni uporabi. Še posebej pri kasetofonih.

Torej še na kratko glede večkanalnega snemanja. Večkanalno snemanje se je uporabljalo ( in se še uporablja ) ko želimo del instrumentov ali vokalov dodati osnovnemu posnetku. V preteklosti so začetki večkanalne tehnologije bazirali na štiri kanalnih magnetofonih ( Studer) , ki so se razširili na osem kanalne ( Studer , Scully, Ampex, Otari, Tascam ) , šestnajst kanalne ( Studer, Ampex, Otari, Tascam, Sony) , najbolj popularne 24 kanalne ( Sony, Studer, MCI, Tascam, Otari, Ampex) ter izjemoma 32 kanalne ( digitalni Otari In Mitshubishi ) ali 48 kanalne ( digitalni Sony , Studer ). Kasneje je mesto analogno/digitalnih magnetofonov prevzela predvsem tehnologije hard disc recorderjev ( Avid- ProTools, Cubase, Pyramix, Sadie, Logic, Tascam, Sequoia ).

Nakup kateregakoli Revox proizvoda ne glede na leta, če ga seveda dobite po ugodni ceni, je še dandanes "terna". Govorimo seveda o vintage tehnologiji. Za praktično vse proizvode Revox se še danes dobi celo nove (NOS) ali rabljene dele. Nekateri s cenami sicer pretiravajo, včasih se jih dobi praktično zastonj glede na ceno, ki so jih imeli v času redne ponudbe. Revox je bil v času moje mladosti čisti prestiž, ki se je ga lahko kupilo v Ljubljani za takrat bajeslovne cifre. Ne mislim samo magnetofon, ampak celotno linijo. Kljub retro izgledu še danes deluje zelo inspirativno in minimalistično.

Jaz sem mojega zadnjega Revox A77 kupil v Ljubljani pred kakšnim letom za 150 Evrov. Temu bi rekel praktično zastonj, ali bagatela. Kupil sem ga predvsem zaradi rezervnih delov za mojega drugega A77, a je na koncu izpadlo, da deluje popolnoma BP. OK, ko bom imel čas sledi sicer popolni "refresh" elektronike iz čisto načelnih razlogov, čeprav praktične potrebe, glede na meritve niti ne potrebuje.

Tistim, ki bi se slučajno odločili za nadgradnjo obstoječega audio sistema s klasičnim analognim magnetofonom priporočam, da ga najprej "skalibrirate", oziroma umerite glede na vrsto/tip traku. Brez kalibracije eq-ja in biasa boste plavali v megli glede kvalitete in korektnosti reprodukcije. Če magnetofon ni nastavljen na točno določen tip traku s pravilno predmagnetizacijo, so lahko končni rezultati zelo povprečni. Od tod potem vsa tista razpravljanja in mukotrpne debate o verodostojnosti, oziroma kvaliteti zvoka analognega magnetofona. Za nastavitev magnetofona morate imeti ustrezen nabor kalibracijskih/merilnih trakov ali nekoga, ki takšne trakove že poseduje. Cena merilnih trakov dandanašnji niti ni tako pretirana.

Ups, spet pretiravam z dolžino teksta Very Happy

LP

P.S. Opravičilo večini novodobnih audiofilom, ki jim po vsej verjetnosti takšni dolgočasni retro vintage izleti v zgodovino niso nekaj " oh in sploh", ampak vseeno...... Very Happy .....vedno obstaja opcija - preskoči.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
nek_do



Pridružen/-a: Čet Okt 2009 21:22
Prispevkov: 2276
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Sre Jul 05, 2017 10:15    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

vintagesonic je napisal/a:

V času ekspanzije sistema Quadro je bil na razpolago tudi štirikanalni quadro predojačevalnik A 724.



Največja ReVoxova rariteta. Naj bi bil na razpolago. Urbana legenda namreč pravi, da naj bi jih izdelali tam v letu 1973 ravno toliko kolikor je prstov na eni roki. Izdelali naj bi namreč samo prototipe v serijsko proizvodnjo pa naj ne bi prišel. Ceno pa naj bi določili na 1,798.00 DM. Revox dvojka A77 je bil takrat še malenkost cenejši.

V kolikor ima kdo v Sloveniji to kombinacijo je zmagal. Pa jo nima!


_________________
Lep je dan
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
vintagesonic



Pridružen/-a: Sre Mar 2010 17:24
Prispevkov: 1426
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Čet Jul 06, 2017 14:33    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

vintagesonic je napisal/a:

V času ekspanzije sistema Quadro je bil na razpolago tudi štirikanalni quadro predojačevalnik A 724.


Da ne bi ostalo nedorečeno, pri zapisu se mi je dogodila napaka. Revox A 724 ni bil predojačevalnik, kot sem po pomoti napisal, ampak je bil štirikanalni (quadro ) ojačevalnik z integriranima SQ, RM/QS quadro dekoderjema. Mea Culpa.

Z samo temo Pro Audio opreme nima podatek praktično nikakršne zveze in je popolnoma irelavanten, ampak vseeno.........

Very Happy
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
fjaka



Pridružen/-a: Sre Maj 2008 17:04
Prispevkov: 1747
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Čet Jul 06, 2017 15:14    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

a so se Lyrec kolutarji uporabljali v domačih vodah?
_________________
šoo mazgoon
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
vintagesonic



Pridružen/-a: Sre Mar 2010 17:24
Prispevkov: 1426
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Čet Jul 06, 2017 15:37    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

fjaka je napisal/a:
a so se Lyrec kolutarji uporabljali v domačih vodah?


Kolikor sem bil jaz seznanjen Lyreca v Sloveniji ni bilo. Poleg Studerja so bili v času po olimpijskih igrah kupljeni tudi Ampex magnetofoni.



Za reprodukcijo v takoimenovanih On-Air studiih so se uporabljali tudi Telefunken M 15




ter v starejšem obdobju Philips EL 3501



https://www.youtube.com/watch?v=PO9nzwqps0Q

LP
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po www.audio-kontakt.com forumu -> HIGH-END AUDIO Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2
Stran 2 od 2

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group


Zadnje teme - HI-FI

Zadnje teme - ostalo

VIDEOTEKA
© www.audio-kontakt.com  |  info@audio-kontakt.com  |  Pogoji uporabe