Metronom - 8inch SEAS FullRange driver

AndrejS · Objavljeno: Pet Jun 19, 2015 02:10 Naslov sporočila:

Zivjo,

Da, ta graf je vredu.
Merilna oprema ti vredu dela in rezultati so nekako pricakovani.

Splaca se ti malo probat ta orodja, da bos razumel iz kje pride kaksen artefakt in kako ga kontrolirat. Izbira materjalov, zic in kondenzatorjev je trenutno sekundarnega pomena in se ni treba z tem obremenjevati. Ce je konstrukcija v osnovi zgresena bo tezko delovalo.

Na linku za simulacijo lahko simuliras tudi full range. Klikni Alter TS in v okna prepisi paramtere driverja, dodaj volumen skatle in ostale podatke.Pazi na enote!

Iz te simulacije bi moral dobiti enak skok za 35Hz (30->65Hz) resonancne frekvence.
Zal nevem volumna tvojih zvocnikov.

Oblika zvocnika igra nekaj vloge, a vecinoma je volumen zraka v skatli (+ polnilo) tisto, kar deluje na membrano kot dusilec.

Generalno je tako, da ti polnilo efektivno poveca volumen skatle tudi do 15%. Zavisi koliko ga das noter in iz cesa je, ampak, z tem tudi spreminjas Q zvocnika! Idealno je, ce zadenes vrednost Q okrog 0.7. Naceloma se to ta izmeriti iz odziva na impulz (akusticno).

Ce prav razumem uporabljas na tvoji merilni opremi ~2ohm upor?

Glede na to, da se ukvarjas z FR ti kretnica ne pomaga kaj dosti. Edino kar lahko naredis je elektricna kompenzacija.
Jaz bi probal sledece. Za zacetek,tisto tuljavo in upor vrzi vn.
Zaporedno zvezi 7.125Ohm in 2.7uF (najbrz bos moral sestavit iz 2 kondicev). Ta sklop pa prikljuci med sponke driverja. Torej upor in kondenzator zaporedno in to dvoje vezano uzporedno z zvocnikom. S tem se bos resil impedancnega dviga na visokih frekvencah. Lahko izmeris za probo.

Za potamanit resonancni peak bos moral prvo malo eksperimentirat in se odlocit par stvari. Vezje za glajenje resonancnega vrha je zelo odvisno od volumna in dusenja skatle. Predlagam, da se malo spilas z paramteri na danem linku in opazujes Q, frekvencni odziv in group delay na nizkih frekvencah. Ko bos vec al manj zadovoljen, prenesi nastavitve na realni zvocnik in primerjaj.
V tvojem primeru sta to paramtera za volumen bas reflex cevi in kolicina polnila.

Izguba zaradi defrakcije ni tako pomembna. Res je, da se nizke frekvence sirijo omnipolarno a se tudi odbijajo od sten. Visje frekvenco imajo res da manjsi sevalni kot, a se tudi prej absorbirajo v pohistvu. Naceloma si zelis, da je emisija zvocnika po frekvecnem spektru linearna.

Nekako bos moral se akusticno pomeriti odziv. Najbrz imas kak mikrofon in programcek.

Ko imas nekaj kar ti je vsec, poslji spet isto meritev in ti izracunam se glajenje resonancnega vrha.

LP,
Andrej

submat50 · Objavljeno: Čet Jun 25, 2015 09:35 Naslov sporočila:

Med tem, ko nisem bil aktiven na tej temi, sem rezultate moje simulacije poslal Andreju. Za njegove komentarje se mu zahvaljujem.

Napravil sem tudi nekaj dodatnih simulacij in sicer:

1. Simuliral sem razliĂ¨ne dolĹľine portov. Prva simulacija je za port dolĹľine 30mm (toliko dolg port ima sedaj izveden) in druga za port dolĹľine 50mm. Za primerjavo sem vzel diagram SPL (sound pressure level). Razliko se lepo vidi saj ima prva strm prenolom druga pa bolj razvleĂ¨en.

Port dolĹľine 30mm (Port30)

Port dolĹľine 50mm (Port50)

2. V drugi simulaciji sem simuliral koliĂ¨ino polnila. V prvi simulaciji je koliĂ¨ina polnila 228g v drugi pa 300g (pribiĹľno toliko polnila imam v zvoĂ¨niku). Za primerjavo sem vzel AkustiĂ¨no impedanco ohiĹˇja (Acoustic Impedance for the Enclosure). Tu se tudi vidi da sem ohiĹˇje uglasil na resonanĂ¨no frekvenco zvoĂ¨nika â€“ 30Hz. Pri teh vredostih koliĂ¨ina polnila ne igra neke pomembne spremembe. Tretji graf prikazuje ohiĹˇje brez polnila, kjer pa je spremeba lepo vidna.

KoliĂ¨ina polnila 228g (Polnilo228)

KoliĂ¨ina polnila 300g (Polnilo300)

Brez polnila (Polnilo0)

Ĺ e enkrat je potrebo poudariti, da sem vzel tovarniĹˇko izmerjene T&S parametre (bolje je, Ă¨e jih izmeriĹˇ sam) in da nisem simuliral spodnjega dela ohiĹˇje. Metronom se spodaj konĂ¨a tako, da jem 12cm od tal proti tlom obrnje port premera 5cm. Sigurno ima ta reĹˇitev tudi nek vpliv.

Na SEAS strani sem si tudi Ĺˇe enkrat ogledal priporoĂ¨eno ohiĹˇje za ta zvoĂ¨nik. Njihov predlog je bass reflex ohiĹˇje.

http://www.seas.no/images/stories/prestige/pdfdatasheet/fa22rcz_appnote.pdf

SEAS za ta zvoĂ¨nik predlaga naslednjo kompezacijo:

0,82mH in 6,8ohm v paraleni vezavi za manj duĹˇenja in

1,5mH in 15ohm v paralelni vezavi za veĂ¨ duĹˇenja

Vezje je vezano zaporedno z zvoĂ¨nikom.

Jaz sem izvedel to reĹˇitev z elementi, ki jih imam in sicer sem vezal paralelno 1,2mH in 12ohm. Po mojem je bila to najboljĹˇa reĹˇitev, ki sem jo preizkusil do sedaj.

Sedaj bi rad izvedel Ĺˇe meritve (opremo imam). Ne vam pa kam naj postavim mikrofon, potreboval bi malo pomoĂ¨i.

Lp matjaĹľ

AndrejS · Objavljeno: Čet Jun 25, 2015 22:12 Naslov sporočila:

Zivjo Matjaz,

Kot sam opazas, ce nekoliko umiris rez na 45Hz, lahko malo podaljsas odziv do najnizjih frekvec. Pri daljsem portu imas na 20Hz skoraj 5dB vec, vprasanje pa, ce to sploh kaj doprinese. Kolicina polnila ima marginalen vpliv.

Glede meritev ti svetujem, da jih naredis na odprtem prostoru. Zaradi odbojev je dobro, da je zvocnik v vseh smereh odmaknjen 3m od odbojnih sten. To ti omogoca, da naredis direktno meriev preden se zvok odbije od kaksne stene. V prvem priblizku bo vredu, ce zvocnik posavis na vrtu na kaksno mizo.
Mikrofon se tipicno postavi na os zvocnika (driverja) na razdaljo 1m.

Jaz bi izmeril sledece: Impedanca z/brez kretnice, odziv na osi z/brez kretnice, Odziv izven osi (~30 stopinj) z/brez kretnice. Ter ponovil isto z daljsim port-om. Meritve delas na nizki jakosti in izpovprecis 3-4 meritve. Povprecenje meritve je potrebno, da izlocis neperiodicne signale iz okolice.

Rezultate lahko primerjas s simulacijo in bos lahko ocenil, koliko si znotraj izracunanega ter, ce so razlike izmerljive.
Se vedno me zanima impedancna krivulja, ko se odocis katero verzijo bos obdrzal.

Predlagam tudi, da robove zvoĂ¨nika zaobljis, sicer delujejo kot defraktorji za visoke frekvence in povzroĂ¨ajo sekundarne emisije.

Pozdrav, Andrej

NLP · Objavljeno: Čet Jun 25, 2015 22:29 Naslov sporočila:

AnehoiĂ¨na soba ali kot pravi Andrej vrt, polje... (semianehoiĂ¨ni pogoji - tla so trda, pri anehoiĂ¨ni so tla tudi absorptivna, pri meritvi lahko vidiĹˇ oz. izloĂ¨iĹˇ vpliv tal ampak na 1m od driverjev ne bi smelo na free field prostoru imeti nekega veĂ¨jega vidnega vpliva) ... kjer je Ă¨im manj tudi okoljskega Ĺˇuma.

"Zaokrivljanje" ohiĹˇij - ja je res kar pravi Andrej ampak Ă¨e ni miĹˇljeno da bodo zvoĂ¨niki umeĹˇĂ¨eni v hudo akustiĂ¨no tretirani posluĹˇalnici, nima praktiĂ¨nega smisla.
Ăe pa boĹˇ zvoĂ¨nike nadalje razvijal za pro studie in dobre posluĹˇalnice potem pa ja.
AkustiĂ¨ne meritve kjer so oĂ¨itno dokazane razlike med oblikami ohiĹˇij so izvedeni v laboratorijsko strogo nadzorovanih anehoiĂ¨nih sobah (mrtva soba, nadzorovana vlaga in temperatura, el-mag. sevanja na min. itd.).
_________________
Nenad P.

submat50 · Objavljeno: Pet Jun 26, 2015 09:44 Naslov sporočila:

AndrejS · Objavljeno: Pet Jun 26, 2015 10:36 Naslov sporočila:

Zivjo Matjaz,

Ko bos imel odlocitev katero verzijo bos obdrzal (dolzina porta), ti lahko iz impedancne krivulje zracunam elektricno kompenzacijo driverja. Tuljava in upor bosta ostala, le nekaj elementov se doda vzporedno z driverjem. Ojacevalniku olajsas delo, ker zvocnik vidi kot proporcionalno breme. A je to tvoja odlocitev in jo lahko naredis kadarkoli, tudi kasneje.

Andrej

diyfreak · Objavljeno: Sob Jun 27, 2015 09:03 Naslov sporočila:

MatjaĹľ preveĂ¨ kompliciraĹˇ pri enostavnih reĂ¦eh. Simulacije so seveda potrebne vendar detajli kot so dolĹľina rora 30 ali 50 mm, koliĂ¨ina polnila ...pa je stvar fine
uglasitve in se dela v prostoru ker tam boĹˇ tudi posluĹˇal - verjetno. Tudi meritve ne vem zakaj bi delal na vrtu, Ă¨e pa tako ali tako lahko izloĂ¨iĹˇ vpliv sobe z programom s katerim paĂ¨ izvajaĹˇ fr. meritev Glihanje impedance je seveda nujno potrebno Ă¨e boĹˇ posluĹˇal na lampaĹˇu za tranzistorca pa to niti ni tako pomembno.
Kako bi se jaz lotil zadeve - kiĹˇte Ĺľe imaĹˇ torej vstavi port cca 50 mm,srednjo koliĂ¨ino polnila, uporabi rcl filter ki ga priporoĂ¨a Seas in opravi fr. meritev na 1 meter in nato Ĺˇe meritev na mestu posluĹˇanja. Potem boĹˇ priĹˇel skoraj verjetno do ugotovitve da se te dve meritvi razlikujeta in tu se zaĂ¨ne kriĹľ. Jaz zadnje Ă¨ase paĂ¨ vse meritve delam z vplivom sobe in na razdalji 2. metrov ter obvezno Ĺˇe na mestu posluĹˇanja. izdelam probni kretnici za obe meritvi in nato posluĹˇam, posluĹˇam, spreminjam, spreminjam, merim, merim, posluĹˇam ...........
In ko prideĹˇ do tega sa si reĂ¨eĹˇ uh to pa Ĺˇpila, potem lahko Ĺˇe zaĂ¨neĹˇ z kompliciranjem ter Ĺˇe vstaviĹˇ Ă¨len za glihanje impedance pa probaĹˇ razliĂ¨ne kondiĂ¨e, pa oĹľiĂ¨enje, pa priklope pa..........

NLP · Objavljeno: Sob Jun 27, 2015 09:51 Naslov sporočila:

Ăe hoĂ¨e relativno merodajno meritev bo moral opraviti na free field prostoru, Ă¨e pa hoĂ¨e uglasiti na svoj prostor - beri v bistvu "eq-jat" zvoĂ¨nik, potem pa tudi prav, saj jih ne bo trĹľil a zvoĂ¨na slika bo Ĺˇe dodatno popaĂ¨ena.
Pa tudi SW predikcija in realnost bi naj bila nekoliko drugaĂ¨na.
Poznam pa tudi nekatere high end proizvajalce ki izdelajuejo zvoĂ¨nike samo s SW predikcijo, brez resnih maritev, makar na "vrtu" in se v bistvu norĂ¨ujejo iz strank.
_________________
Nenad P.

diyfreak · Objavljeno: Sob Jun 27, 2015 11:37 Naslov sporočila:

Saj tudi vrhunske zvoĂ¨nike prostor uglaĹˇuje na sebe, potem se mi zdi bolj primerno da se zvoĂ¨niki uglasijo na prostor. Da pa je meritev iz gluhe sobe za sam zvoĂ¨nik najboljĹˇa pa itak vemo samo potem je paĂ¨ spet potrebno imeti tretirano posluĹˇalnico ne pa domaĂ¨o dnevno sobo, pa smo spet v zaĂ¨aranem krogu Confused

NLP · Objavljeno: Sob Jun 27, 2015 11:49 Naslov sporočila:

Ni glih logike to kar piĹˇeĹˇ oz. je v resnici obrnjena logika.
Kakorkoli bo se sam odloĂ¨il kako bo zadevo izpeljal.
_________________
Nenad P.

diyfreak · Objavljeno: Sob Jun 27, 2015 12:17 Naslov sporočila:

Ja vidim mogoĂ¨e sem res malo Ă¨udno napisal, hoĂ¨em povedat da bo tudi na vrhunske zvoĂ¨nike netretiran prostor slabo vplival in bo Ĺˇmorn. Je zdaj dovolj logiĂ¨no ?

submat50 · Objavljeno: Sob Jun 27, 2015 15:32 Naslov sporočila:

AndrejS · Objavljeno: Sob Jun 27, 2015 22:44 Naslov sporočila:

diyfreak · Objavljeno: Sob Jun 27, 2015 23:52 Naslov sporočila:

ToĂ¨no prostor res nima nikakrĹˇen vpliv na zvoĂ¨nik ima pa velik vpliv kako se bo ta zvoĂ¨nik sliĹˇal. In ja res Ă¨e je cesta kot zobĂ¨enik se bo po njej lepĹˇe peljati z nazobĂ¨animi kolesi. Sicer pa sploh ne vem kaj je spornega v mojem predlogu. MatjaĹľ bi rad sestavil zvoĂ¨nik ki mu bo dobro igral v prostoru kakrĹˇnega paĂ¨ ima in Ă¨e se kretnica oz. v njegovem primeru filter malce prilagodi napram prostoru v tem ne vidim niĂ¨ slabega. Raje imam tak zvoĂ¨nik kot pa ultra linearnega v gluhi sobi v dnevni sobi pa bo recimo srednjetonsko podroĂ¨je Ĺˇtrlelo za par db.
IzraĂ¨une delat za minimalno razliko uglaĹˇevanja kiĹˇte pa je v praksi nesmiselno za teoretike pa res mogoĂ¨e nujno potrebno. Fino uglaĹˇevanje br rora se vedno dela v prostoru na mestu posluĹˇanja in ne v gluhi sobi, pa Ĺˇe nekaj kar mogoĂ¨e teoretiki ne vedo, tudi pozicijo br odprtine ali je ta spredaj ali zadaj ali levo - desno se doloĂ¨i v samem prostoru. Sem kar nekaj Ă¨asa porabil za te eksperimente in tudi to je odvisno od sobe do sobe, torej nobenega univerzalnega recepta - verjetno pa v teoriji obstaja.

ck · Objavljeno: Ned Jun 28, 2015 08:38 Naslov sporočila:

Nekateri se pri meritvah zvoĂ¨nikov posluĹľijo tudi meritve kratkega intervala pink noisa. To se lahko izvaja v vsakem prostoru. Meritev je ob primerni opremi zelo toĂ¨na od doloĂ¨ene frekvence navzgor.
Meri se samo tako kratek Ă¨as, da odbiti zvok, potem ko pride iz zvoĂ¨nike in se odbije od najbliĹľje stene(tal, stropa, omare,..) Ĺˇe ne pride do mikrofona. Na ta naĂ¨in se meri samo direkten zvok.

Taka meritev se lahko izvede povsod, problematiĂ¨na pa je za niĹľje frekvence, ker je meritve prej konec, kot pa zvoĂ¨nik odda cel interval.

Od katere frekvence navzdol je to problem je potrebno izraĂ¨unati za konkretno postavitev v konkretnem prostoru.

V nastavitvi zvoĂ¨nika na konkreten prostor pa seveda ni niĂ¨ narobe, saj je to boljĹˇe, kot pa posluĹˇati manj linearen zvok. Konec koncev vedno iĹˇĂ¨emo in praviloma kupimo zvoĂ¨nik, ki najbolj "ustreza" naĹˇemu prostoru (ob prestavljanu zvoĂ¨nika, mesta posluĹˇanja,...)

Dobra meritev je tudi ta, da v svojem prostoru pomeriĹˇ "znan" zvoĂ¨nik - torej zvoĂ¨nik, ki je bil pomerjen v gluhi sobi (ter imaĹˇ njegovo meritev) in potem ugotavljaĹˇ razlike. Te razlike pomenijo doprinos sobe. Potem pa na popolnoma isto mesto postaviĹˇ svoj zvoĂ¨nik in ponovno pomeriĹˇ. Od meritve "odĹˇtejeĹˇ" vpliv sobe in si dobil relativno natanĂ¨no meritev svojega zvoĂ¨nika.

Takih meritev se posluĹľujejo recenzenti pri najbolj priznanih HI FI revijah.

Manj natanĂ¨na meritev po spodnji varianti je, da vzameĹˇ zvoĂ¨nik s poznanimi karakteristikami v +/- 3 db (Ĺˇe bolje +/- 2 db) v doloĂ¨enem spektru in ga pomeriĹˇ v svoji sobi,....
_________________
LP